Pomembno je ločeno spremljati javno službo in tržno dejavnost

23. dec
Pomembno je ločeno spremljati javno službo in tržno dejavnost

Izvajalci storitev splošnega pomena (izvajalci javne službe in javne gospodarske službe) pogosto nastopajo tudi kot ponudniki storitev ali blaga na trgu. Razlogi za prodajo blaga in storitev na trgu so različni. Tako želijo nekateri ponudniki učinkoviteje izkoristiti zaposlene in sredstva ter tako pridobiti dodatne vire financiranja, v drugih primerih pa je ponudba tržnih storitev bodisi del poslanstva izvajalca ali pa je neločljivo povezana z osnovno dejavnostjo.

Ločeno spremljanje dejavnosti javne (gospodarske) službe in tržne dejavnosti postaja čedalje pomembnejše, in to tako za dajalce javnih pooblastil, predvsem ministrstva in občine, kot za izvajalce (zavodi, javne gospodarski zavodi in gospodarske družbe). Financerji dejavnosti splošnega pomena in ustanovitelji zahtevajo jasnejši pregled in nadzor nad dejavnostjo, ki jo financirajo, saj se pogosto srečujejo s proračuni, ki se znižujejo iz leta v leto, hkrati pa jih v to silita tudi tako evropska kot nacionalna zakonodaja. Evropska komisija je že leta 2006 sprejela Direktivo o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij (direktiva 2006/111/ES), ki jo je Slovenija z zakonom prenesla v svoj pravni red.

Preberi več

Kaj prinaša ZJN-3 na področju gradbenih poslov?

23. dec
Kaj prinaša ZJN-3 na področju gradbenih poslov?

Zaradi potrebe po implementaciji direktive o javnem naročanju 2014/24/ES bo 1. aprila 2016 začel veljati nov ZJN-3, ki v enem zakonu združuje trenutno veljavna materialna zakona, ZJN-2 in ZJNVETPS.

Na področju gradenj ZJN-3 prinaša nekatere novosti, med katere zagotovo spada nemožnost izločitve sklopov do vrednosti milijon evrov oziroma do 20 odstotkov vrednosti javnega naročila, kot danes to dopušča peti odstavek 14. člena ZJN-2.

Postopek oddaje javnega naročila male vrednosti bo mogoče izvesti do višjih mejnih vrednosti, saj bo po novem naročilo male vrednosti pri javnem naročilu gradnje dopustno, če je vrednost javnega naročila na splošnem področju enaka ali višja od 40.000 evrov in nižja od 500.000 evrov ter na infrastrukturnem področju enaka ali višja od 100.000 evrov in nižja od 1.000.000 evrov (danes je meja v ZJN-2 274.000 evrov, po ZJNVETPS pa 844.000 evrov).

Preberi več

Pomen razpolagalnega upravičenja pri razpolaganju z lastninsko pravico na nepremičnini

9. dec
Pomen razpolagalnega upravičenja pri razpolaganju z lastninsko pravico na nepremičnini

»Razpolagalno upravičenje je pravna možnost imetnika pravice razpolagati s to pravico na določen način,« v najnovejši številki revije Pravnik pojasnjujeta dr. Nina Plavšak in
dr. Renato Vrenčur
.

Drugače kot materialnopravno upravičenje, ki ga vključuje vsaka (civilna) pravica, razpolagalno upravičenje ni nujna sestavina pravice. »Za (določno) opredelitev razpolagalnega upravičenja, ki ga vključuje posamezna pravica, je treba opredeliti tudi način razpolaganja, ki je predmet tega upravičenja,« poudarjata avtorja in dodajata, da z izrazom način razpolaganja označujemo vrsto pravne posledice (učinka), ki jo povzroči določeno razpolaganje s pravico: »Lastninska pravica vključuje razpolagalno upravičenje njenega imetnika, da z njo razpolaga tako, da jo prenese na novega imetnika, jo omeji z ustanovitvijo izvedene pravice ali jo preoblikuje, na primer z oblikovanjem etažne lastnine.«

Razpolagalno upravičenje odsvojitelja ni niti predpostavka za veljavnost zavezovalnega pravnega posla (na primer prodajne pogodbe) niti predpostavka za veljavnost razpolagalnega pravnega posla (zemljiškoknjižnega dovolila), s katerim pridobitelj razpolaga z lastninsko pravico na določeni nepremičnini.

Preberi več

Kaj so javna naročila in-house?

25. nov
Kaj so javna naročila in-house?

Kot t. i. javna naročila in-house lahko opredelimo tista naročila oziroma razmerja, ko naročnik (zavezanec za javna naročila) podeli naročilo »svojemu« podjetju in mu ni treba iskati naročila »zunaj na trgu«, kar pomeni, da je tako izključena uporaba pravil javnega naročanja.
Na podlagi veljavne zakonodaje1 veljajo naročila in-house za splošne izjeme, ki niso predmet javnega naročanja, kar pomeni, da javnega naročila ni treba izvesti za pogodbe, sklenjene med naročniki in gospodarskimi subjekti, nad poslova­njem katerih imajo ti naročniki nadzor, primerljiv nadzoru nad notranjimi organizacijskimi enotami naročnika. Pri tem morajo biti izpolnjeni pogoji, da:

– gospodarski subjekt izvaja pretežni del svojih dejavnosti za naročnika,
– gospodarski subjekt za javno naročilo, ki se odda po tej točki, naroča to blago, storitve ali gradnje, upoštevaje določbe tega zakona, tudi če sam ni naročnik, in
– da je vrednost predmeta naročanja enaka ali nižja od cen za ta predmet na trgu.

Instituta naročil in-house direktivi 2004/18 ES in 2004/17 ES normativno nista urejali, ampak se je ta institut razvil s sodno prakso Sodišča Evropske unije.

Preberi več

Najpogostejše napake pri oddajanju javnih naročil gradenj

11. nov
Najpogostejše napake pri oddajanju javnih naročil gradenj

Javna naročila gradenj sestavljajo največji del javnonaročniškega trga, njihova vrednost pa je v letu 2014 znašala kar 986.963.750 EUR.

Postopki naročil gradenj so zaradi velikega zanimanja ponudnikov zato pogosto podvrženi presoji Državne revizijske komisije, posledica tega pa je višja kakovost razpisne dokumentacije. Kljub temu pa se v praksi še zmeraj pokažejo napake, na katere tako ponudniki kot naročniki niso pozorni.

Namen prispevka je predstaviti ključne napake pri oddajanju javnih naročil gradenj, ugotovljene v zadnjem obdobju.

Računske napake ob nepredvidenih delih

Skladno s četrtim odstavkom 78. člena ZJN-2  sme naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti očitne računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Isti odstavek zakona še določa, da se količina in cena na enoto ne smeta spreminjati. Ta določba se v praksi pogosto uporablja, saj je popis del v postopkih javnih naročil običajno zelo obsežen in je statistična verjetnost vsaj ene napake velika.

Napako naročnik običajno odpravi tako, da sam ugotovi pravilno ponudbeno vrednost in ponudnika zaprosi za soglasje za upoštevanje te vrednosti, pri čemer ponudniki navadno v celoti sledijo pozivu naročnika in soglasje tudi dajo. Pri tem pa je pogosto spregledano, da odprava računske napake ni možna, kadar je naročnik v popisu del predvidel tudi obračun določenega deleža nepredvidenih del.

Državna revizijska komisija je namreč že leta 2013 v zadevi št. 018-022/2013-5, nazadnje pa leta 2015 v zadevi št. 018-016/2015-4 odločila, da odprava računske napake ne sme imeti za posledico spremembe cene na enoto, tega pa ni mogoče zagotoviti, kadar je od preračuna posamezne postavke odvisna druga postavka ponudbenega predračuna, npr. 10 odstotkov nepredvidenih del, ki se obračuna od vrednosti vseh drugih postavk. Zaradi jasnega stališča Državne revizijske komisije v takšnih primerih ima napaka za posledico izločitev ponudbe iz postopka javnega naročila.

Preberi več

Kakšna je sodna praksa ob ZGO-1?

11. nov
Kakšna je sodna praksa ob ZGO-1?

Statistični podatki kažejo, da je v Republiki Sloveniji več kot tri četrtine naseljenih stanovanjskih nepremičnin lastniških. Med Slovenci tradicionalno zakoreninjena navezanost na nepremičnine zato pripelje do razmeroma velikega zanimanja za predpise, ki urejajo gradnjo nepremičnin in posege vanje (v prvi vrsti za ZGO-1).

Pomen poznavanja teh predpisov zato ni zanemarljiv, v povezavi s tem pa ni zanemarljiv niti pomen aktualne sodne prakse, ki te predpise razlaga in jo je za pravilno uporabo predpisov nujno treba poznati.

Novejša sodna praksa s tega področja daje dodatne odgovore na vprašanja, katere značilnosti v praksi so ključne za razmejitev med neskladnimi in nelegalnimi gradnjami. Pojasnjuje denimo, kdaj je kljub izdanemu gradbenemu dovoljenju objekt nelegalna gradnja, ki jo je treba v celoti odstraniti. Razlaga doseg inšpekcijskih odločb, s katerimi ob neskladnih gradnjah prihaja do omejitve lastninske pravice investitorjev, in odgovarja na dilemo, od kdaj ukrepi iz takih odločb sploh učinkujejo.

Preberi več

Kaj prinaša novela Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1F)?

14. okt
Kaj prinaša novela Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1F)?

V Uradnem listu RS, št. 54/15 z dne 20. julija 2015, je bila objavljena že šesta novela Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1F).

Novela prinaša več pomembnih rešitev, ki naj bi po eni strani zagotavljale učinkovito izvrševanje izrečenih kazni, zmanjšale administrativne ovire in poenostavile postopke, in to predvsem z zmanjševanjem števila upravnih zadev, pri katerih se v postopku subsidiarno uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku, pri tem pa naj bi po drugi strani obdržale raven pravic obsojencev in drugače uredile posamezne postopke, ki so v praksi omogočali zlorabe.

Tako novela spreminja pogoje za prestajanje kazni zapora ob koncu tedna in zaostruje pogoje za odložitev izvršitve kazni iz zdravstvenih razlogov, saj je mogoče po novem odložiti izvršitev kazni le še v primeru, če obsojenec kazni ne more nastopiti zaradi bolnišničnega zdravljenja.

Preberi več

Državne pomoči in lokalni (infrastrukturni) projekti

14. okt
Državne pomoči in lokalni (infrastrukturni) projekti

Lokalni (infrastrukturni) projekti se v praksi pogosto znajdejo v primežu pravil EU o državnih pomočeh, ki med drugim javnim oblastem držav članic Evropske unije nalagajo obveznosti, ki jih znatno omejujejo tako pri vsakodnevnih poslovodnih odločitvah kot pri strateških odločitvah.

Eno ključnih vprašanj je torej, ali v konkretnem primeru sploh gre za državno pomoč v smislu prvega odstavka 107. člena PDEU. Če namreč ne gre za državno pomoč, ne pridejo v poštev (preostala) pravila EU o državnih pomočeh in obveznosti, določene v njih.

Kot državna pomoč v smislu prvega odstavka 107. člena PDEU se šteje ukrep, s katerim so kumulativno določeni posebni pogoji, in sicer, da gre za pomoč, ki:
– jo dodeli država ali je kakorkoli dodeljena iz državnih sredstev,
– ima naravo gospodarske prednosti oziroma koristi za prejemnika (podjetje),
– je dodeljena selektivno, tj. s favoriziranjem posameznih podjetij ali panog,
– (lahko) izkrivlja tržno konkurenco na notranjem trgu in
– (lahko) vpliva na trgovanje med vsaj dvema državama članicama Evropske unije.

Preberi več

Osnutek Slovenskih računovodskih standardov 2016

30. sep
Osnutek Slovenskih računovodskih standardov 2016

V Uradnem listu RS, št. 55/15 z dne 24. julija 2015, je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I), ki prinaša številne spremembe in dopolnitve Zakona o gospodarskih družbah. Med drugim je novela ZGD-1I posegla tudi na področje splošnih pravil računovodenja, in sicer z določbo, da morajo slovenski računovodski standardi (v nadaljevanju SRS) povzemati vsebino Direktive 2013/34/EU1  (v nadaljevanju direktiva) in da v zasnovi ne smejo biti v nasprotju z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (v nadaljevanju MSRP); prav tako ne smejo biti v nasprotju z ZGD-1 in drugimi zakoni, ki urejajo pravila o računovodenju posameznih pravnih oseb, ter predpisi, izdanimi na njihovi podlagi.

V skladu z ZGD-1 podrobnejša pravila o računovodenju določijo slovenski računovodski standardi in pojasnila slovenskih računovodskih standardov, ki jih sprejme Slovenski inštitut za revizijo v soglasju z ministrom, pristojnim za gospodarstvo, in ministrom, pristojnim za finance. Ministra, pristojna za gospodarstvo in finance, pred odločitvijo o soglasju z javnim pozivom omogočita zainteresiranim osebam, da k osnutku SRS podajo mnenje. Ko Slovenski inštitut za revizijo prejme obe soglasji, ju objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Preberi več

Ali so javna naročila vse večja poslovna priložnost tudi za mala in srednje velika podjetja?

16. sep
Ali so javna naročila vse večja poslovna priložnost tudi za mala in srednje velika podjetja?

Javni sektor z javnimi naročili ustvarja pomembne poslovne in razvojne priložnosti. To še posebno velja za mala in srednje velika podjetja, v katerih lahko tudi najmanjši projekti pomembno pripomorejo k njihovi dolgoročni poslovni rasti. Ker je to lahko dobra spodbuda za gospodarsko rast, pa morajo tudi vlade vse bolj razmišljati o njihovem vključevanju v javno naročanje.

Veliko malih in srednje velikih podjetij se je v preteklosti izogibalo javnim naročilom. V pripravo naročil so vlagala veliko časa, energije in sredstev, toda le redka podjetja so bila pri tem zares uspešna. S spremembami glede nižjih zahtev in skrajšanih rokov izvedbe plačil bi mala in srednje velika podjetja v procesu javnega naročanja lahko postala veliko bolj konkurenčna.

Preberi več

Koliko bo znašala povprečnina za občine v letu 2016?

2. sep
Koliko bo znašala povprečnina za občine v letu 2016?

Povprečnina je za občine pomemben znesek, saj se iz njenega naslova v skladu z Zakonom o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11 in 14/15 – ZUUJFO) financira izvajanje prenesenih nalog, ki jih morajo občine opravljati na podlagi zakonov, in v obsegu, določenem z le-tem.

Te naloge so vezane predvsem na zagotavljanje javnih služb in izvajanje javnih programov na področjih predšolske vzgoje, osnovnega šolstva, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, socialnega varstva ipd.

Za leto 2015 je znesek povprečnine nižji od tistega v letu 2014. V prvi polovici leta je znašal 525 evrov, v drugi polovici leta pa 519 evrov. Višino povprečnine v skladu z veljavno zakonodajo izračuna Ministrstvo za finance, potrdijo pa jo poslanci državnega zbora, s sprejemom zakona o izvrševanju proračuna ali njegove novele.

Preberi več

Zgraditi džamijo je ustavna pravica

5. avg
Zgraditi džamijo je ustavna pravica

Država ne sme preizkušati vrednotne sprejemljivosti vsebine verovanja, še manj pa sme gmotno podpirati le tiste verske skupnosti, katerih vsebinska prepričanja so ji blizu, v svoje članku z zelo jasnim naslovom in sporočilom, Zgraditi džamijo je ustavna pravica, v najnovejši izdaji revije Pravnik piše dr. Andraž Teršek z Univerze na Primorskem.

Iz pozitivne verske svobode in načela svobodnega delovanja verskih skupnosti, ki je njena sestavina, po njegovem prepričanju namreč izvira tudi pravica graditi prostore za izpovedovanje in izvrševanje vere: »Ta pravica predpostavlja dolžnost oblasti, da pri načrtovanju posegov v prostor ne spregleda ustavno varovanih potreb vseh verskih skupnosti, ne terja pa soglasja verske skupnosti pri prostorskem načrtovanju.«

Preberi več

Novosti ZJN-3 na 4. Kongresu javnega naročanja

22. jul
Novosti ZJN-3 na 4. Kongresu javnega naročanja

22. in 23. septembra 2015, bo v Grand hotelu Bernardin v Portorožu, že 4. Kongres javnega naročanja. Letos bo še posebej zanimiv in aktualen, saj se zaradi novih Evropskih direktiv pripravlja povsem prenovljena zakonodaja, ki bo urejala javno naročanje in oddajo koncesij.

Predlog novega zakona o javnem naročanju, ki je poimenovan ZJN-3, je že prestal javno obravnavo, po sprejemu v Državnem zboru Republike Slovenije bo začel veljati predvidoma aprila 2016. ZJN-3 združuje t. i. »klasično« in »infrastrukturno« področje javnega naročanja v enem zakonu, bolj bo pregleden in s tem olajšal delo javnih naročnikov in tudi ponudnikov.

Preberi več