Kdaj ni treba uporabljati pravil ZJN-2 za del predmeta javnega naročila?

Objavljeno: 22.07.2015

V zvezi s predmetom javnega naročila, ki ga je mogoče deliti na sklope, Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, s spremembami, v nadaljevanju: ZJN-2) v petem odstavku 14. člena ZJN-2 določa splošno pravilo, da se v primeru, ko je skupna ocenjena vrednost vseh sklopov enaka oziroma višja od mejnih vrednosti za objavo v Uradnem glasilu Evropske Unije, za posamezni sklop uporabljajo pravila ZJN-2, ki veljajo za naročila, katerih vrednost je enaka ali večja od mejnih vrednosti, od katerih dalje je treba objaviti javno naročilo v Uradnem glasilu Evropske unije.

V istem določilu pa je določena tudi izjema,* in sicer v primeru, ko je vrednost posameznega sklopa manjša od 80.000 EUR (brez DDV) za blago in storitve oziroma milijon evrov (brez DDV) za gradnje in skupna vrednost ne presega 20 % skupne vrednosti vseh sklopov, naročila ni treba objaviti na Portalu javnih naročil niti v Uradnem glasilu Evropske unije.**

Če navedeno predstavim na hipotetičnem primeru:

Vrednost predmeta javnega naročila blaga znaša 450.000,00 EUR (presega vrednost za objavo v Uradnem listu Evropske Unije) in je razdeljen na 6 sklopov:

– 4 sklopi po 92.000 EUR in
– 2 sklopa po 41.000 EUR.

Slednja dva sklopa sta vsak zase vredna manj kot 80.000 EUR, skupaj pa znašata 82.000 EUR, kar je manj od 20 % vrednosti vseh sklopov skupaj (20 % od 450.000 EUR je 90.000 EUR). Skladno z določilom petega odstavka 14. člena ZJN-2 se lahko sklopa v vrednosti 41.000 EUR oddata brez uporabe pravil ZJN-2.

*Izjema je bila vnesena z novelo ZJN-2D, ki je bila objavljena v Ur. l. RS, št. 90/12.
**Pred uveljavitvijo ZJN-2D je omenjena izjema veljala le za objavo javnega naročila v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, ne pa tudi na Portalu javnih naročil.

Milena Basta Trtnik, direktorica BONORUM, d. o. o.