Davčne blagajne – za koga bodo obvezne in za koga ne

Objavljeno: 05.08.2015

Vlada Republike Slovenije je 11. decembra 2014 sprejela Sklep o uvedbi davčnih blagajn ter se zavezala k popravkom Zakona o gospodarskih družbah.

Davčne blagajne bodo obvezne za vse, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, blagajne bodo povezane s centralnim informacijskim sistemom Finančne uprave RS (FURS). S tem se bo preglednost davčnih upravičencev povečala in možnosti za prekrivanje dejanskega prometa storitev in blaga bo otežena.

Davčna blagajna je elektronska naprava, ki ima nameščen ustrezen program, ki ne omogoča brisanja, popravljanja ali kakršnega koli kasnejšega spreminjanja podatkov. Ima vzpostavljeno elektronsko povezavo – internet ali GPRS – z informacijskim sistemom FURS in s kvalificiranim digitalnim potrdilom omogoča podpisovanje sporočil.

Pred izdajo prvega računa bo moral vsak zavezanec FURS obvestiti še o lokacijah poslovnih prostorov, kjer se bodo računi izdajali, in seveda tudi o morebitnih selitvah na drugo lokacijo
(z internim aktom bo zavezanec vsaki lokaciji dodelil oznako poslovnega prostora, ki bo sestavni del računa).

Glavni cilj uvedbe davčnih blagajn je omejitev možnosti zlorab pri gotovinskem poslovanju, s tem naj bi se povečali zneski pobranih davkov in se zmanjšala siva ekonomija.

Ob izdaji računa bo elektronska naprava podatke o izdanem računu poslala v sistem FURS, ta jih bo preveril in vrnil zavezancu posebno enkratno identifikacijsko oznako računa, ki se bo na računu izpisala; postopek naj bi trajal približno dve sekundi.

Zavezanec lahko za izdajo računa uporablja katero koli elektronsko napravo – namizni računalnik, prenosni ali tablični računalnik, pametni telefon in sodobne registrske blagajne, ki imajo dostop do spleta. Menjava obstoječih blagajn, razen v redkih primerih, tako ne bo potrebna. Če pa spletna povezava zaradi nepokritosti območja s signalom, okvare ali izpada ne bo delovala, lahko račune izdajo s pomočjo t. i. vezane knjige računov, v dveh delovnih dneh pa jih bodo morali potrditi na finančni upravi.

Za področja, kjer pa internetne povezave ni (npr. v planinskih postojankah), mora zavezanec pridobiti ustrezno potrdilo agencije za komunikacijska omrežja in storitve, za izdajo računov pa bodo lahko ves čas uporabljali vezano knjigo.

Nekaterim zavezancem pa tudi po uvedbi davčnih blagajn ne bo treba izdajati računa. V to skupino sodijo kmeti pavšalisti, ki kmetijske in gozdarske pridelke ter storitve dobavljajo neposredno končnemu porabniku. Izjema je tudi prodaja vozovnic in žetonov v potniškem prometu, znamk, kolekov, vrednotnic in obrazcev v poštnem prometu ter prodaja na avtomatih.

Na vladi računajo, da bi davčne blagajne uveljavili do 1. januarja naslednje leto, v primeru hitrih postopkov pa bi lahko do njihove uvedbe prišlo že 1. oktobra letos.

Vir: Vlada RS