Davčne blagajne in njihova uporaba

Objavljeno: 16.09.2015

Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR), Ur. l. RS, št. 57/15, je predpisal sistem potrjevanja računov oziroma davčne blagajne. Zavezanci so vsi tisti, ki izdajajo račune1 za gotovinsko poslovanje,2 razen izjem, ki so navedene v drugem odstavku 3. člena ZDavPR. Zavezanci bodo pri izvajanju postopka potrjevanja računov uporabljali namensko digitalno potrdilo, ki ga bo brezplačno izdalo ministrstvo, pristojno za javno upravo. 2. januar 2016 je datum, ko se začnejo uporabljati davčne blagajne.

Zakonodajalec je predvidel tudi prehodno obdobje, in sicer se bodo zavezanci lahko odločili, da bodo postopek potrjevanja računov do 31. decembra 2017 izvajali z uporabo vezane knjige računov, to pa bodo morali navesti v ustreznem internem aktu in poslati podatke o računih iz vezane knjige računov v desetih delovnih dneh od dneva izdaje računa davčnemu organu prek elektronske povezave. Povedati je treba, da bo FURS omogočil izdajanje računov za zavezance, ki izdajajo manjše število računov, prek posebne aplikacije na portalu eDavki.

Pomembno je, da noben zavezanec ne bo mogel oziroma ne bo imel pravice v istem poslovnem prostoru uporabljati tako davčno blagajno kot vezano knjigo računov.
Povedano drugače, zavezanec se bo moral v času prehodnega obdobja odločiti za eno od možnosti, po preteku prehodnega obdobja, od 1. januarja 2018, pa bo obvezna uporaba davčnih blagajn.

Račun, ki ga zavezanec izda kupcu, mora poleg podatkov, ki so določeni s predpisi, ki urejajo davek na dodano vrednost in davčni postopek, vsebovati še naslednje podatke, in sicer:

1. čas izdaje računa (ura in minute),

2. oznako fizične osebe, ki izda račun z uporabo elektronske naprave za izdajo računov,

3. enotno identifikacijsko oznako računa (v nadaljevanju EOR),3

4. zaščitno oznako izdajatelja računa (v nadaljevanju ZOI).4

Zavezanec bo podatke o poslovnih prostorih za namene izvajanja postopka potrjevanja računov sporočil samo enkrat, in sicer pred prvim pošiljanjem. Vse tovrstne poslovne prostore popiše v internem aktu in jim dodeli ustrezne oznake (poleg oznake doda še podatke iz registra nepremičnin –  številko katastrske občine, številko stavbe in številko dela stavbe), pri premičnem poslovnem prostoru pa sporoči naslov zavezanca. Naknadne spremembe se bodo sporočale, če bo prišlo do spremembe.

Prav tako bodo zavezanci sporočali podatke o proizvajalcu ali vzdrževalcu programske opreme za izdajanje računov, saj zakon predpisuje, da proizvajalec ali vzdrževalec programske opreme NE SME zagotoviti ali omogočiti izdaje računov in kopij v nasprotju z zakonom.

Zakon predvideva visoke kazni, tako da menim, da se je vsekakor treba dobro pripraviti na pravilno izvajanje zakona.

Za konec tega kratkega sestavka o davčnih blagajnah, v katerem ne predstavljam postopka potrjevanja računa in tehničnih postopkov, pa še opozorilo, da ima kupec, torej mi vsi, ko smo na drugi strani trgovskega pulta in plačamo z gotovino, obveznost prevzema in hranjena (zadržanja) računa neposredno po odhodu iz poslovnega prostora in obveznost račun na zahtevo predložiti pooblaščeni osebi davčnega organa ali Tržnega inšpektorata Republike Slovenije. Če tega ne storimo, nam grozi 40 evrov globe.

1 Račun je račun pri gotovinskem poslovanju, izdan za dobavo blaga ali storitev, ki je delno ali v celoti plačan z gotovino. Kot račun se šteje tudi vsak račun za prejeto predplačilo, preden je opravljena dobava blaga ali storitev.

2 Plačilo z gotovino so plačilo z bankovci in kovanci, ki so v obtoku kot plačilno sredstvo, drugi načini plačila, ki niso neposredno nakazila na transakcijski račun, odprt pri ponudniku plačilnih storitev, plačila s plačilno in kreditno kartico, s čekom in drugi podobni načini plačila.

3 EOR je oznaka, ki se programsko ustvarja v informacijskem sistemu davčnega organa na podlagi določenega niza podatkov, in je potrdilo, da je bil izdani račun prijavljen davčnemu organu.

4 ZOI je oznaka, s katero je izdani račun povezan z zavezancem za izvajanje postopka potrjevanja računov, in je podatek za ugotavljanje pristnosti računa.

Vir: mag. Alenka Krkovič