Kaj so javna naročila in-house?

Objavljeno: 25.11.2015

Kot t. i. javna naročila in-house lahko opredelimo tista naročila oziroma razmerja, ko naročnik (zavezanec za javna naročila) podeli naročilo »svojemu« podjetju in mu ni treba iskati naročila »zunaj na trgu«, kar pomeni, da je tako izključena uporaba pravil javnega naročanja.
Na podlagi veljavne zakonodaje1 veljajo naročila in-house za splošne izjeme, ki niso predmet javnega naročanja, kar pomeni, da javnega naročila ni treba izvesti za pogodbe, sklenjene med naročniki in gospodarskimi subjekti, nad poslova­njem katerih imajo ti naročniki nadzor, primerljiv nadzoru nad notranjimi organizacijskimi enotami naročnika. Pri tem morajo biti izpolnjeni pogoji, da:

– gospodarski subjekt izvaja pretežni del svojih dejavnosti za naročnika,
– gospodarski subjekt za javno naročilo, ki se odda po tej točki, naroča to blago, storitve ali gradnje, upoštevaje določbe tega zakona, tudi če sam ni naročnik, in
– da je vrednost predmeta naročanja enaka ali nižja od cen za ta predmet na trgu.

Instituta naročil in-house direktivi 2004/18 ES in 2004/17 ES normativno nista urejali, ampak se je ta institut razvil s sodno prakso Sodišča Evropske unije.

Novi direktivi EU – javna naročila in-house

Na podlagi direktiv 2014/24 EU2 in 2014/25 EU3 se šteje za naročilo in-house:

Javno naročilo, ki ga javni naročnik odda drugi pravni osebi zasebnega ali javnega prava, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

– javni naročnik obvladuje zadevno pravno osebo podobno kot svoje službe,
– odvisna pravna oseba izvaja več kot 80 odstotkov svojih dejavnosti za izpolnitev nalog, ki ji jih je dal javni naročnik, ki jo obvladuje, ali so ji jih dale druge pravne osebe, ki jih obvladuje ta javni naročnik,
– v odvisni pravni osebi ni neposredne udeležbe zasebnega kapitala, razen v obliki neobvladujočega in nekontrolnega deleža zasebnega kapitala, ki se zahteva na podlagi določb nacionalne zakonodaje in ne vpliva odločilno na odvisno pravno osebo.

Javni naročnik obvladuje pravno osebo podobno kot svoje službe, če odločilno vpliva na strateške cilje in pomembne odločitve odvisne pravne osebe. Tako obvladovanje lahko izvaja tudi druga pravna oseba, ki jo na enak način obvladuje javni naročnik.

Za javno naročilo in-house gre tudi, kadar odvisna pravna oseba, ki je javni naročnik, odda naročilo javnemu naročniku, ki odvisno osebo obvladuje, ali drugi pravni osebi, ki jo obvladuje isti javni naročnik, če v pravni osebi, ki ji je oddano javno naročilo, ni neposredne udeležbe zasebnega kapitala, razen v obliki neobvladujočega in nekontrolnega deleža zasebnega kapitala, ki se zahteva na podlagi nacionalne zakonodaje in ne vpliva odločilno na odvisno pravno osebo.

Javni naročnik, ki ne obvladuje pravne osebe zasebnega ali javnega prava, lahko tej pravni osebi kljub temu odda javno naročilo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

– javni naročnik skupaj z drugimi javnimi naročniki obvladuje pravno osebo podobno kot svoje službe,
– pravna oseba izvaja več kot 80 odstotkov svojih dejavnosti za izpolnitev nalog, ki so ji jih dali javni naročniki, ki jo obvladujejo, ali so ji jih dale druge pravne osebe, ki jih obvladujejo isti javni naročniki, in
– v odvisni pravni osebi ni neposredne udeležbe zasebnega kapitala, razen v obliki neobvladujočega in nekontrolnega deleža zasebnega kapitala, ki se zahteva na podlagi določb nacionalne zakonodaje in ne vpliva odločilno na odvisno pravno osebo.

Javni naročniki skupaj obvladujejo pravno osebo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

– organe odločanja odvisne pravne osebe sestavljajo predstavniki vseh sodelujočih javnih naročnikov,
– ti javni naročniki lahko skupaj odločilno vplivajo na strateške cilje in pomemb­ne odločitve odvisne pravne osebe in
– odvisna pravna oseba nima interesov, ki so v nasprotju z interesi javnih naročnikov, ki jo obvladujejo.

Pogodba o izvedbi javnega naročila, sklenjena izključno med dvema ali več javnimi naročniki, ne spada na področje uporabe te direktive, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

– pogodba o izvedbi javnega naročila določa ali vzpostavlja sodelovanje med sodelujočimi javnimi naročniki, da se zagotovi, da se javne storitve, ki jih morajo opraviti, izvajajo ob uresničevanju ciljev, ki so jim skupni,
– pri tem sodelovanju se upoštevajo le vidiki javnega interesa in
– sodelujoči javni naročniki na odprtem trgu izvajajo manj kot 20 odstotkov dejavnosti, ki jih zajema sodelovanje.

Kaj prinaša novi predlog ZJN-3 – javna naročila in-house

Novi predlog zakona4 v svojem 28. členu določa t. i. »javna naročila med osebami v javnem sektorju«.

Ta zakon se ne uporablja za javno naročilo, ki ga naročnik5 odda pravni osebi javnega prava, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

– naročnik obvladuje določeno pravno osebo podobno kot svoje službe,
– odvisna pravna oseba izvaja več kot 80 odstotkov svojih dejavnosti za izpolnitev nalog, ki ji jih je dal naročnik, ki jo obvladuje, ali ki so ji jih dale druge pravne osebe, ki jih obvladuje naročnik,
– v odvisni pravni osebi neposreden zasebni kapital ni udeležen in
– vrednost predmeta naročanja je enaka ali nižja od cen za ta predmet na trgu.

Naročnik obvladuje pravno osebo podobno kot svoje službe, če odločilno vpliva na strateške cilje in pomembne odločitve odvisne pravne osebe. Tako obvladovanje lahko izvaja tudi druga pravna oseba, ki jo na enak način obvladuje naročnik.

To se uporablja tudi, če odvisna pravna oseba, ki je naročnik, odda javno naročilo naročniku, ki obvladuje odvisno osebo, ali drugi pravni osebi, ki jo obvladuje isti naročnik, če v pravni osebi, ki ji je oddano javno naročilo, neposredni zasebni kapital ni udeležen.

Naročnik, ki ne obvladuje pravne osebe javnega prava, lahko tej pravni osebi kljub temu odda javno naročilo, ne da bi pri tem uporabil ta zakon, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

– naročnik skupaj z drugimi naročniki obvladuje pravno osebo podobno kot svoje službe,
– pravna oseba izvaja več kot 80 odstotkov svojih dejavnosti za izpolnitev nalog, ki so ji jih dali naročniki, ki jo obvladujejo, ali ki so ji jih dale druge pravne osebe, ki jih obvladujejo ti naročniki,
– v odvisni pravni osebi neposreden zasebni kapital ni udeležen.

Naročniki skupaj obvladujejo pravno osebo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

– organe odločanja odvisne pravne osebe sestavljajo predstavniki vseh udeleženih naročnikov,
– ti naročniki lahko skupaj odločilno vplivajo na strateške cilje in pomembne odločitve odvisne pravne osebe,
– odvisna pravna oseba nima interesov, ki so v nasprotju z interesi naročnikov, ki jo obvladujejo.

Za sklenitev pogodbe o izvedbi javnega naročila ali okvirnega sporazuma iz­ključno med dvema ali več naročniki se uporablja ta zakon, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

– pogodba o izvedbi javnega naročila določa ali vzpostavlja sodelovanje med sodelujočimi naročniki, z namenom zagotoviti, da se javne storitve, ki jih morajo opraviti, izvajajo ob uresničevanju ciljev, ki so jim skupni,
– pri tem sodelovanju se upoštevajo le vidiki javnega interesa,
– sodelujoči naročniki na trgu izvajajo manj kot 20 odstotkov dejavnosti, ki jih zajema sodelovanje,
– vrednost predmeta naročanja je enaka ali nižja od cene za ta predmet na trgu.

 

1 ZJN-2, 8. točka prvega odstavka 17. člena, in ZJNVETPS, 6. točka prvega odstavka 19. člena. Besedili sta identični.
2 12. člen direktive – javna naročila med osebami v javnem sektorju.
3 28. člen direktive – javna naročila med javnimi naročniki.
4 Povzeto iz gradiva državnega zbora za obravnavo, 27. 7. 2015, št. 684-VII.
5 Naročniki iz a), b) ali c) točke prvega odstavka 9. člena predloga zakona:
    a) organi Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti,
    b) javni skladi, javne agencije, javni zavodi,
    c) javni gospodarski zavodi.

Vir: mag. Srečko Bračko, Dravske elektrarne, d. o. o.