Odpoved pogodbe o zaposlitvi

Objavljeno: 05.07.2017

Ugledna založba Uradni list RS je v letu 2017 izdala knjigo oziroma priročnik z naslovom Odpoved pogodbe o zaposlitvi, katere avtorja sta odvetnik Miha Šercer in vodja pravno-kadrovske službe v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije mag. Nina Scortegagna Kavčnik. Oba avtorja se v svojem poklicu srečujeta in ukvarjata z delovnimi razmerji ter sta se v navedenem delu lotila ene izmed osrednjih tem delovnega prava.

Pravna ureditev odpovedi pogodbe o zaposlitvi je namreč vselej aktualna tema, zakonsko pa je odpoved pogodbe o zaposlitvi zelo določno regulirana. Je eden izmed načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ta način prenehanja pa je odvisen od volje ene stranke in iz tega razloga ga druga pogodbena stranka pogosto sprejme negativno. Pogosteje do tega pride ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi na pobudo delodajalca, ki je v delovnem razmerju ekonomsko močnejša stranka in ga (praviloma) prenehanje pogodbenega razmerja ne prizadene v tolikšni meri. Zaradi podrejenega pravnega in ekonomskega položaja delavca so v pravnih virih delovnega prava za delodajalce določene številne vsebinske in postopkovne omejitve. Njihovo upoštevanje je velikega pomena, saj lahko v nasprotnem primeru na podlagi ustreznih zahtevkov sodišče v sodnem sporu presodi, da je bila odpoved podana nezakonito, delavca "reintegrira" ter naloži delodajalcu plačilo plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, do katerih bi bil delavec upravičen v vmesnem obdobju. Pomembnost teme je razvidna tudi iz prakse, saj pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi na pobudo delodajalca prihaja do največ individualnih delovnih sporov.

S tem v mislih je nastal recenzirani priročnik, ki je napisan poglobljeno in na praktičen način ter je edini tovrsten priročnik v Sloveniji. Naslovljenci priročnika so po recenzentovi oceni zlasti delodajalci in pravni strokovnjaki, ki se ukvarjajo z delovnim pravom. Avtorja sta v priročniku, ki vsebuje 13 vsebinskih poglavij in ima (skupaj z vzorci) 428 strani, namenila pozornost širokemu krogu pravnih pravil o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, natančneje: splošnim pravilom o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, odpovednim razlogom za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca (poslovni razlog; razlog nesposobnosti; krivdni razlog; nezmožnost za opravljanje dela zaradi invalidnosti in neuspešno opravljeno poskusno delo; posebej sta obravnavani še odpoved v postopkih zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja in v drugih primerih prenehanja delodajalca ter odpoved poslovodni osebi, prokuristu in vodilnemu delavcu) in izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi na pobudo delodajalca. Avtorja sta v priročniku obravnavala še odpoved pogodbe o zaposlitvi javnim uslužbencem in (v krajšem obsegu) izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na pobudo delavca. Koristno je opozoriti, da sta v prvih dveh poglavjih priročnika zajeta zgodovinski pregled pravne ureditve prenehanja pogodbe o zaposlitvi in (poleg naštetih nacionalnih pravnih virov) še mednarodni pravni viri, ki urejajo prenehanje pogodbe o zaposlitvi.

V prvi vrsti je treba poudariti, da sta avtorja za pripravo priročnika uporabila širok nabor strokovne literature (znanstvenih in strokovnih člankov, knjig in komentarjev), sodno prakso Vrhovnega sodišča in Višjega delovnega in socialnega sodišča ter osebne dolgoletne poklicne izkušnje. Avtorja v celotni knjigi oziroma priročniku jasno opozarjata na pomembne vidike ter morebitne pasti, katerim naj se delodajalci z jasno nakazanimi nasveti preventivno izognejo. Avtorja v priročniku odgovarjata tudi na nekatera nerešena ali sporna vprašanja, na katera ni odgovorov v drugih splošnih delih (na primer v komentarjih zakonov). V zadnjem delu priročnik vsebuje tudi številne primere vzorcev dokumentov, ki se uporabljajo v postopkih odpovedi. Slednji so pomembno dopolnilo predhodnih poglavij (s teoretičnim in praktičnim prikazom pravne ureditve ter prakse) in so lahko na izvedbeni ravni v strokovno pomoč vsakemu delodajalcu na slovenskem trgu dela.

Upoštevaje dejstvo, da je ocenjena knjiga pravzaprav priročnik, je na tem mestu treba opozoriti tudi na nekatere pomanjkljivosti. Avtorja pri prikazu (obširne) sodne prakse ne opozorita bralca (oziroma tega ne storita v zadostni meri), da so podlaga za sprejem sodbe vselej dejanske okoliščine vsakega konkretnega primera posebej in da se iz tega razloga ni moč vselej zanašati na prej izdane sodbe (od katerih je v priročniku praviloma zgolj jedro sodbe). Delodajalci, ki se bodo zanašali na izvlečke sodb, morajo zato paziti na to, ali so dejanske okoliščine resnično v zadostni meri podobne tistim, ki so bile podlaga za sodbo. Priročnik seveda ne vsebuje veliko dejanskih okoliščin, saj to tudi ni njegov namen. Bralec si lahko vselej sam podrobneje prebere relevantno sodbo, vendar pa bi bilo po oceni recenzenta tako opozorilo vsekakor dobrodošlo. Ob tem velja pohvaliti tako opozorilo v primerih vzorcev pravnih dokumentov, glede katerih avtorja opominjata bralca, da niso "nujno neposredno uporabljivi za vse delodajalce in za vse situacije".

Z vidika uporabnosti priročnika bi bilo lahko poglavje o mednarodnih virih bistveno krajše z opozorilom na zgolj ključne določbe določenih aktov, zgodovinski pregled pa ravno tako morda ni najbolj relevanten za naslovnike priročnika. Ne glede na to lahko obe poglavji razumemo tudi kot obogatitev priročnika in prikaz širine znanja avtorjev ter pomembnosti pravil o prenehanju pogodbe o zaposlitvi ne le na nacionalni, temveč na mednarodni ravni že več desetletij.

V priročniku se pojavi tudi nekaj nedoslednosti, ki lahko bralca deloma zavedejo. Tako je na nekaterih mestih prisilna poravnava razumljena kot prenehanje delodajalca (in delavci po zapisu avtorjev praviloma posebnega varstva pred odpovedjo nimajo), na drugih mestih pa ne. Malce nenavadna je tudi določitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi v postopkih zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja in v drugih primerih prenehanja delodajalca kot samostojnega utemeljenega odpovednega razloga, čeprav gre pravzaprav za eno izmed možnosti v okviru poslovnega razloga. Poleg tega je v priročniku (vsaj na enem mestu) namesto izraza pisna obdolžitev pred zagovorom pri odpovednem razlogu nesposobnosti uporabljen izraz pisno opozorilo, ki ga je treba ločiti od posebne obveznosti delodajalca v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Zadnja opažena pomanjkljivost se nanaša na obveznosti delavca iz kolektivnih pogodb v poglavju o odpovedi iz krivdnega razloga, pri čemer sta avtorja izpustila poklicno raven kolektivne pogodbe. Po drugi strani je nekaj nedoslednosti ob takem obsegu strani razumljivo in povsem življenjsko ter priročniku bistveno ne zmanjšuje vrednosti. Enako je moč trditi za še nekaj recenzentovih pomislekov, ki ne zmanjšujejo uporabne vrednosti dela, vendar so vseeno pomembni. Kljub rednim sklicem na literaturo namreč (vsaj na nekaj straneh) manjka ustrezno citiranje, saj gre pri teh navedbah z lepotnimi popravki pravzaprav za prepis enega od recenzentovih del. Na nekaj mestih so v priročniku navedene tudi zgolj zakonske določbe s številnimi alinejami ali s povzetki jeder sodnih odločb in pri tem bralec morda dobi občutek, da prebira "kolaž". Vseeno teh mest ni preveč in drugod avtorja zelo elegantno povežeta relevantno materijo, podata svoje kritično mišljenje in uspeta s svojo namero, da tekst lepo "teče".

Kljub opisanim pomanjkljivostim je priročnik celostno gledano po oceni recenzenta kakovostno napisan, razumljiv, poglobljen in vsebuje odgovore na številna odprta vprašanja o odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Z nasveti in opozorili avtorja uspešno vodita bralca in označujeta najpomembnejše vidike pri določenem vprašanju. Ob tem, da avtorja dodata številne primere vzorcev pravnih dokumentov, pa je mogoče priti le do sklepa, da je ocenjeni priročnik dosegel svoj namen uporabnosti ter da predstavlja pomemben prispevek za domače strokovnjake in širšo javnost.

Vir: Pravna praksa, št. 23, stran 36-37, avtor: Primož Rataj, mag. prava, asistent na PF Univerze v Ljubljani.