Pravdni postopki sedaj racionalnejši

Objavljeno: 01.03.2017

Cilji Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) sledijo potrebi po poenostavitvi, pospešitvi in večji prožnosti postopka ter tudi po poenotenju sodne prakse. Neposredno se zagotavlja pravica do poštenega in javnega sojenja, kar pripomore k povečanju zaupanja splošne in strokovne javnosti v sodstvo preko večje legitimnosti sodnih odločb. Med cilji pa sprememba zakona predvideva tudi omejitev dostopa do Vrhovnega sodišča na tiste primere, ki zaslužijo pozornost in preverjanje najvišje sodne instance, sicer pa teži h koncentraciji postopka na prvi stopnji, k čemur bosta pripomogla tudi program vodenja postopka in časovni načrt njegovega poteka. Predlagane so še rešitve, ki bodo preko mediacije pripeljale do večjega števila sodnih poravnav in s tem sporazumnih rešitev sporov.

S spremembami se spreminja vloga sodišč na vseh stopnjah. Položaj prvostopenjskega sodnika se krepi z uvajanjem vodenja postopka, v katerem sodnik (ki lahko postopek prilagodi posebnostim posameznega primera) že v fazi pred izvajanjem dokazov opredeli relevantno pravno podlago glede na navedbe strank, sprejme dokazni sklep in določi datume poteka postopka. S tem sta poudarjeni sodnikova možnost in dolžnost po odprtem sojenju, posledično pa tak potek vodi v večjo in bolj koncentrirano obravnavo spornih vprašanj. Krepi se pa tudi položaj višjega sodišča, ki lahko med drugim v gospodarskih sporih, ko pritožba že na prvi pogled nima možnosti za uspeh, o tem obvesti stranko in jo pozove, da se v določenem roku opredeli, ali želi vztrajati pri vloženi tožbi ali jo umika. Novi četrti odstavek 206. člena omogoča sodišču prekinitev postopka, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa višjih sodišč ni enotna, sodne prakse vrhovnega sodišča pa ni. S predvidenimi spremembami bo Vrhovno sodišče sledilo le vlogi, ki mu pripada glede na status: s svojimi odločitvami bo vplivalo na razvoj prava in poenotilo sodno prakso. Predlog zakona prinaša novo poglavje, ki določa postopanje sodišč, kadar procesno gradivo vsebuje tajne podatke: odločitev je pridržana razpravljajočemu sodniku. Uveljavlja pa se tudi možnost stopničaste tožbe, v kateri tožnik uveljavlja dva zahtevka (prvi je poziv o obračunu, drugi pa poziv na plačilo določenega zneska).

In kakšne spremembe prinaša sprememba ZPP za stranke? Od njih se zahteva večja skrbnost pri pripravi vlog, širi se obveznost razkritja poslovnih skrivnosti, kadar se s tem ugotavlja materialna resnica, omogočena pa je tudi zunajsodna sporazumna razrešitev spora.

Naštetim načelom je dodano novo načelo skrbnega ravnanja vseh udeležencev v postopku, saj si v okviru spremembe 11. člena ZPP morajo tako sodišče kot tudi stranke in drugi udeleženci prizadevati, da se postopek opravi brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški, vsaka stranka je dolžna v postopku skrbno in pravočasno uresničevati svoje pravice, navajati dejstva in predlagati dokaze, ki pripomorejo k čim prejšnjemu izvajanju postopka. Pravdni postopki naj bi bili tako racionalnejši, poenostavljeni in prožnejši, ob tem pa težili h koncentraciji, ekonomičnosti, predvsem pa k večji legitimnosti sodnih odločb.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E), je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 10/17 dne 27. februarja 2017 in začne veljati 14. marca 2017, uporabljati pa se začne šest mesecev po njegovi uveljavitvi, razen 107., 108. in 109. člena tega zakona, ki se začnejo uporabljati z dnem uveljavitve tega zakona.


Vir: Uradni list RS, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku.