Ohranjanje našega največjega bogastva – zdravja

Objavljeno: 21.06.2017

Sporočilo Komisije o zdravju v svetu iz leta 2010 je pojem zdravja v svetu opredelilo kot prizadevanje za izboljšanje zdravja povsod v svetu, zato je nujno, da našemu največjemu bogastvu posvetimo tudi karseda veliko časa.

Ker so v veljavnem zakonu določeni pogoji za pridobitev dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti samo za izvajalce, ki imajo status zasebnega zdravstvenega delavca, predlog odpravlja pravno praznino na področju izdaje dovoljenj za opravljanje zdravstvene dejavnosti izvajalcem zdravstvene dejavnosti, ki so pravne osebe ali imajo status samostojnega podjetnika. Predlog torej uvaja enake pogoje za pridobitev dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti za vse izvajalce ne glede na statusno obliko. Prav tako pa ureja tudi postopek za pridobitev dovoljenja ter razloge in postopek za njegov morebitni odvzem. Nosilec zdravstvene dejavnosti torej mora imeti najmanj pet let delovnih izkušenj na strokovnem področju, za katerega se izdaja dovoljenje, v istem obdobju zoper njega niso bile ugotovljene kršitve etičnega kodeksa, ni bil pravnomočno obsojen, primerna pa morata biti tudi prostor in oprema (izpolnjevati morata sanitarno-higienske in strokovno-tehnične zahteve). Če teh pogojev ne izpolnjuje, se mu dovoljenje odvzame. In za tiste brez dovoljenja? Kazen v višini od 400 do 40.000 evrov.


S predlogom zakona se razrešuje tudi odprto vprašanje pravnih podlag za opravljanje zdravstvene dejavnosti v socialnovarstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodih. Oskrbovancem in varovancev zavodov naj bi tako bila omogočena celostna zdravstvena oskrba na primarni ravni zdravstvene dejavnosti. Kljub temu pa po predlogu ni mogoče zasebne zdravstvene dejavnosti opravljati na področju oskrbe s krvjo ali krvnimi pripravki, odvzema in hranjenja človeških organov za presajanje ter za dejavnosti javnega zdravja in patoanatomske dejavnosti.

Predlog uvaja tudi enotno šestmesečno obdobje opravljanja pripravništva. S tem bodo zdravstveni delavci lahko hitreje prišli do polne kvalifikacije in tudi na trg dela. Pripravnik opravlja pripravništvo s polnim delovnim časom in pod neposrednim vodstvom mentorja, zaključi pa ga s preizkusom praktičnega znanja. Zakon natančneje določa tudi potek strokovnega izpita.

Celostno pa predlog ureja še področje nadzorov – določeni so postopki in ukrepi ter tudi možnost povezovanja različnih vrst nadzora, od notranjega, strokovnega, upravnega do sistemskega in inšpekcijskega, kar natančneje urejajo dodani in spremenjeni členi 76. do 89. Predlog pa opredeljuje tudi pomen telemedicine, na primeru storitve Tele Kap, ki je informacijska rešitev za podporo diagnosticiranja in obravnave možganske kapi na daljavo. Ureja pa tudi oglaševanje: določa, da ni dovoljeno oglaševanje zavajajoče, nedostojne zdravstvene dejavnosti. Cilj? Pacientu omogočiti dostop do verodostojnih informacij o možnostih zdravljenja.

Kateri so torej poglavitni cilji predloga zakona? Med njimi so na primer ohranjanje in krepitev zdravstvenega sistema, ki temelji na javni zdravstveni službi, ter tudi podeljevanje koncesij na podlagi ugotovljenih potreb, ne nazadnje pa tudi zagotavljanje potrebne kakovosti in strokovnosti izvajanja zdravstvene dejavnosti.

Vir: Uradni list RS, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti.