Spremembe pogodbe o izvedbi javnega naročila

Objavljeno: 08.11.2017

Podaljševanje rokov izvedbe je v javnem naročanju povezano z ureditvijo instituta spremembe pogodbe o izvedbi javnega naročila, pri tem pa se prepletata dve pravni ureditvi – splošnejša ureditev po pravilih civilnega prava ter specialnejša ureditev po pravu javnih naročil. Za prvo je značilno načelo prostega urejanja medsebojnih razmerij, ki je določeno v 3. členu OZ1, medtem ko pravo javnih naročil zasleduje cilj zagotoviti enakopravnost in konkurenco med udeleženimi akterji skladno s 5. in 7. členom ZJN-32. Načeli implicirata omejeno avtonomijo pogodbenih strank, za razliko od splošnih pravil civilnega prava, po katerih lahko stranki pogodbo kadarkoli ob doseženem soglasju spremenita (če je taka sprememba v okviru načela dispozitivnosti pogodbenih razmerij). OZ za spremembo pogodbe (načeloma) zahteva zgolj soglasje volj, medtem ko ZJN-3 za spremembo določa še posebne pogoje.

ZJN-3 (ki predstavlja prenos direktiv 2014/24/EU3 in 2014/25/EU4 v slovenski pravni red) v prvem odstavku 95. člena določa pogoje, pod katerimi je mogoča sprememba pogodbe o izvedbi javnega naročila brez izvedbe novega postopka javnega naročanja.

Glede na to, da zakon ne ureja podaljšanja roka izvedbe eksplicitno kot samostojnega instituta, se zanj uporabljajo določbe o spremembi pogodbe. V konkretnem primeru bi po naravi stvari lahko prišle v poštev prva, tretja in peta točka prvega odstavka 95. člena ZJN-3, skladno s katerimi se dovoljuje sprememba:

  1. »če je sprememba, ne glede na njeno denarno vrednost, predvidena v prvotni dokumentaciji« (pri čemer pogoji ne smejo spreminjati splošne narave pogodbe o izvedbi javnega naročila);
  2. »če je sprememba potrebna zaradi okoliščin, ki jih skrben naročnik ni mogel predvideti, in sprememba ne spreminja splošne narave javnega naročila« (na primer, če se pojavijo nujna nepredvidena dela po 653. členu OZ, pri čemer pa je določena omejitev, da zvišanje cene ne sme presegati 30 odstotkov vrednosti prvotne pogodbe);
  3. »če sprememba ne glede na njeno vrednost ni bistvena v skladu s četrtim odstavkom tega člena«,5 ki določa, da se sprememba šteje za bistveno, če se zaradi te spremembe pogodba znatno razlikuje od prvotno oddanega javnega naročila. Nadalje zakon v tem četrtem odstavku 95. člena določa, kdaj se sprememba šteje za bistveno, pri čemer kot relevantna glede na obravnavano tematiko navajamo prva dva primera:

»a) sprememba uvaja pogoje, ki bi, če bi bili del prvotnega postopka javnega naročanja, omogočili udeležbo drugih kandidatov kot tistih, ki so bili prvotno izbrani, ali sprejem druge ponudbe kot tiste, ki je bila prvotno izbrana, ali pa bi k sodelovanju v postopku javnega naročanja pritegnili še druge udeležence;

b) sprememba spreminja ekonomsko ravnotežje pogodbe o izvedbi javnega naročila ali okvirnega sporazuma v korist izvajalca na način, ki ni bil predviden v prvotni pogodbi ali okvirnem sporazumu;«

V praksi bi, na primer, to pomenilo, da kadar je rok za izpolnitev določen kot merilo v razpisni dokumentaciji in kot tak pomeni izključitev potencialnih konkurentov iz sodelovanja v postopku izbire (na primer, ker tak konkurent zaradi kratkega roka ne razpolaga z viri oziroma je zaradi postavljenega roka nekonkurenčen, ob odsotnosti teh okoliščin pa bi lahko sodeloval in bil potencialno izbran), potem je takšen rok bistvena sprememba, in če ne bo izpolnjen kateri drug pogoj po prvem odstavku 95. člena ZJN-3, je takšna sprememba nedovoljena.

1 Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 97/07 – UPB in 64/16 – odl. US.

2 Zakon o javnem naročanju, Uradni list RS, št. 91/15.

3 Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES.

4 Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES.

5 Navedeno določbo V. Kranjc imenuje »generalna klavzula o dovoljenih spremembah«. Kranjc, V.: Sprememba rokov v pogodbi o javnem naročilu in naročnikova obveznost ob zamudi, PID, št. 2/2017/XLIII, str. 208.

Vir: Zbornik KJN 2017, Mateja Dren, odvetnica, Odvetniška pisarna KDRS d.o.o.