Možnost izbire pri davčnem potrjevanju računov

Objavljeno: 08.11.2017

Sistem davčnega potrjevanja računov je v Republiki Slovenji urejen z Zakonom o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR). Z njim se zagotavlja sledljivost podatkov o izdanih računih pri gostinskem poslovanju. Po veljavni zakonodaji morajo davčni zavezanci, ki sprejemajo plačila v gotovini, izdajati račune in jih v skladu z zakonom tudi potrditi pri davčnem organu. To lahko storijo tudi z uporabo elektronske naprave za izdajo računov, ki omogoča elektronsko podpisovanje in pošiljanje podatkov davčnim organom. Zavezanci se lahko odločijo tudi za uporabo vezane knjige računov – način izdaje morajo določiti v internem aktu in s svojo odločitvijo seznaniti tudi davčne organe.

V predlogu zakona so opisani postopki, ki naj bi omogočili poenostavljeno izvajanje davčnega potrjevanja po poteku predhodnega obdobja predvsem tistim zavezancem, ki jim poslovanje z elektronsko napravo za izdajo računov predstavlja veliko stroškovno obremenitev zaradi narave njihovega poslovanja (na primer, če v poslovnem prostoru ni mogoče vzpostaviti elektronske povezave za izmenjavo podatkov z davčnim organom). Zanje naj bi se uvedla možnost trajne uporabe vezane knjige računov za izdajanje in davčno potrjevanje računov pri gotovinskem poslovanju.

Če bi se zavezanec odločil za poslovanje z vezano knjigo računov, bi moral davčnemu organu preko elektronske povezave poslati podatke o računih, izdanih preko vezane knjige računov. To naj bi storil najpozneje do 10. dne v mesecu, v katerem je bil račun izdan. Kadar se zavezanec odloči za izdajanje računov po tej poti, v istem poslovnem prostoru ne sme uporabljati elektronske naprave za izdajo računov. Rok, v katerem lahko imetniki računov preko spletnega programa preverijo, ali so bili podatki o izdanih računih sporočeni davčnemu organu, naj bi se po predlogu podaljšal s 30 na 60 dni. Predlog natančno določa tudi višino globe v primerih davčnih prekrškov. Njena višina se giblje med 2.000 in 50.000 EUR ali 4.000 EUR in 75.000 EUR v primeru hujših davčnih prekrškov.

Temeljni cilj predloga zakona je torej uvedba trajne možnosti za zavezanca, da se prosto odloči, na kakšen način bi želel, da se izvaja davčno potrjevanje računov – da glede na naravo svojega poslovanja sam izbere pot, po kateri bo dosegel ravnotežje med administrativno in finančno obremenitvijo.

Vir: Uradni list RS, Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davčnem potrjevanju računov.