Kaj prinaša letošnji Kongres javnega naročanja

Objavljeno: 30.08.2017

Uradni list RS septembra organizira že 6. strokovno srečanje naročnikov in ponudnikov v postopkih javnega naročanja, ki je znano kot Kongres javnega naročanja. Kongres je največji tovrstni dogodek pri nas, ki vsako leto privabi številne naročnike in ponudnike. Množičnost udeležbe je treba pripisati predvsem dejstvoma, da je kongres naravnan izrazito praktično ter da se organizator vsako leto potrudi, da udeleženci dobijo dogovore na svoje dileme in vprašanja v praksi. Tradicionalni kongres javnega naročanja bo letos potekal v znamenju odgovorov v zvezi z dilemami, na katera praksa še ni dala zanesljivih odgovorov, oziroma v zvezi z dilemami, ki v praksi zbujajo največ pomislekov.

Eden od glavnih poudarkov zakonite izvedbe javnega naročila je še vedno na pripravi kakovostne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Če je tej fazi javnega naročila posvečena ustrezna mera pozornosti, je izvedba javnega naročila lažja in praviloma poteka brez zapletov. V tem okviru je pozornost usmerjena na postavljanje referenčnih pogojev v razpisni dokumentaciji pri ponudbi s podizvajalci in pri skupni ponudbi, saj so referenčni pogoji še vedno najpogostejši razlog za očitke spornosti naročnikove dokumentacije. Priprava referenčnih pogojev mora biti prilagojena ne samo predmetu in vsebini javnega naročila, temveč tudi konkretnim okoliščinam, ki jih naročnik pričakuje glede na število ponudnikov in zanimanje za javno naročilo, ki vlada med njimi. Ker imajo naročniki legitimni interes, da pogodbo sklenejo z renomiranim in kakovostnim ponudnikom, je vse več poudarka tudi na subjektivnem občutku naročnikov in preteklih izkušnjah, ki jih imajo s potencialnimi ponudniki.
ZJN-3 v zvezi s tem nudi dve možnosti določanja razlogov za izključitev, ki lahko naročnikom pomagata zožiti potencialni nabor zainteresiranih ponudnikov, in sicer razlika po točkah c) in f) šestega odstavka 75. člena ZJN-3. Vendar pa je treba ta dva razloga za izključitev, ki se nanašata na kršitev poklicnih pravil ponudnika ter na pomanjkljivo izvedbo pogodbenih določil v preteklosti, uporabljati restriktivno, saj je treba v njunem okviru omogočiti tudi ustrezno pravno varstvo ponudnikom, da se ubranijo pred neupravičenim šikaniranjem naročnikov. Nadalje se je v praksi kot sporno izkazalo tudi pridobivanje določenih dokazil v času oddaje ponudb, saj naročniki še vedno nimajo enoznačnega odgovora, v kateri fazi javnega naročila imajo pravico/so dolžni pridobivati dokazila, kdaj jih lahko zahtevajo že v času oddaje ponudbe, kako naj ravnajo pri tujem ponudniku itd.

V kakovostno pripravljeno dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila sodi tudi priprava kakovostne pogodbe o izvedbi javnega naročila. Kakovosti pogodbe ni mogoče meriti po tem, kako ugodna je za naročnika in kako neugodna je za izvajalca, temveč se meri po njeni uravnoteženosti in vsebini. Pogodba bi morala čim natančneje zajeti rešitve potencialnih verjetnih zapletov, ki bi utegnili nastati med izvajanjem javnega naročila. Zaradi navedenega bo na kongresu obravnavana tema, katere so obvezne sestavine pogodbe o izvedbi javnega naročila storitev/gradenj/nakupa blaga ter kaj naj vsebuje kakovostna pogodba. Naslednje pereče vprašanje je, kako je s spremembami pogodbe v času njenega izvajanja. Na kongresu pa bo obravnavana tudi tema, katere so bistvene spremembe pogodbe, saj je od tega odvisna pravica naročnikov do sklepanja aneksov k pogodbam brez izvedbe novega javnega naročila. Prav tako pa bo poudarjeno, kdaj imajo pogodbene stranke pravico podaljševati roke izvedbe ter kako je z odstopom od pogodbe in s pogodbenimi sankcijami v primeru neizpolnitve.

Pomembna sekcija na kongresu se nanaša še na ocenjevanje in dopolnjevanje ponudb, predvsem, kakšne so v zvezi s tem pravice in dolžnosti naročnika ter kakšna je zadnja praksa Državne revizijske komisije. Pripravlja se prenova pravnega varstva v postopkih javnega naročanja, ki bo vsaj deloma spremenila ustaljen sistem vlaganja revizijskih zahtevkov, kot ga poznamo sedaj. Na kongresu bo poleg predstavitve novele ZPVPJN predstavljeno tudi, katere bodo največje spremembe, ki jih lahko pričakujemo pri vlaganju revizijskih zahtevkov.

Pozornost bo nadalje namenjena temu, kakšno diskrecijsko pravico imajo naročniki pri pogovorih s potencialnimi ponudniki v fazi strokovnega dialoga ter kje je meja med korupcijo in izvajanjem zakonitega instituta strokovnega dialoga. Nadalje bo celotna sekcija namenjena prekrškom v pravu javnega naročanja ter sodnemu varstvu pri javnih naročilih, kar je aktualno potem, ko je postopek javnega naročila pravnomočno zaključen. Številni udeleženci postopka javnega naročila, ki niso zadovoljni z izidom revizijskega postopka, se namreč sprašujejo, kakšne možnosti imajo potem, ko morda ugotovijo, da se pogodba o javnem naročanju ne izvaja tako, kot je bilo predvideno, ali da naročnik v fazi izvedbe pogodbe dopušča spremembe, ki gredo na roke izvajalcu.

Več o kongresu

Vir: Mag. Maja Potočnik, odvetnica v Odvetniški družbi Potočnik in Prebil o.p., d.o.o., doktorska kandidatka na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru