Kakšne so pristojnosti glavnega inšpektorja?

Objavljeno: 19.07.2017

Iz 10. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN):

  • Glavni inšpektor vodi in predstavlja inšpektorat, organizira in koordinira delo inšpektorjev ter v okviru svojih pooblastil odgovarja za zakonitost, kakovost in učinkovitost dela inšpekcije.
  • Določi letni načrt izvajanja nalog inšpekcijskega nadzora ter način dodeljevanja zadev posameznim inšpektorjem v skladu s predpisi, ki urejajo upravno poslovanje.
  • Glavni inšpektor mora pristojnemu ministru in Inšpekcijskemu svetu posredovati letna poročila, ki vključujejo zlasti podatke o številu zadev, o času reševanja posamezne zadeve, o spoštovanju rokov pri reševanju posameznih zadev in o realizaciji letnih načrtov dela.
  • Glavni inšpektor lahko namesto poročila iz prejšnjega odstavka predloži pristojnemu ministru in Inšpekcijskemu svetu letno poročilo, izdelano v skladu s posebnim zakonom, če to poročilo vsebuje podatke iz prejšnjega odstavka.
  • V primerih, ko inšpekcija deluje znotraj organa, ki ni inšpektorat, pristojnosti glavnega inšpektorja iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena opravlja predstojnik organa.


Iz naslova 10. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN), ki je zapisan v edninski obliki, je mogoče sklepati, da je poudarjena povezovalno-usklajevalna vloga glavnega inšpektorja kot prvega med enakimi (primus inter pares): glavni inšpektor vodi in predstavlja inšpektorat, organizira in koordinira delo inšpektorjev ter v okviru svojih pooblastil odgovarja za zakonitost, kakovost in učinkovitost dela inšpekcije. Okvir njegovih pooblastil ni enak (le) pooblastilom ostalih inšpektorjev, ki so določena v petem poglavju ZIN v zvezi z inšpekcijskim nadzorom, pač pa se nanašajo tudi na pooblastila, ki jih ima vsak predstojnik organa v sestavi izven tega člena (na primer izvrševanje pravic in dolžnosti delodajalca, poročanje resornemu ministru) ter v njegovem okviru (vodenje, predstavljanje navzven, organizacija in koordinacija dela ter s tem povezano določanje letnega načrta izvajanja nalog, način dodeljevanja zadev inšpektorjem, posredovanje letnih poročil pristojnemu ministru in inšpekcijskemu svetu).

Z novelo ZIN-A je bil prvi odstavek 10. člena dopolnjen še s tremi odstavki; glede na temeljno načelo samostojnosti inšpektorjev je bila izrecno dodana pristojnost načina dodeljevanja (ter a contrario s tem tudi odvzema) zadev posameznim inšpektorjem v smislu organizacije in spremljanja dela ob upoštevanju predpisov, ki urejajo upravno poslovanje.

V primeru, da bodo ugotovljene kršitve delovnih obveznosti ali nepravilnosti pri izvajanju nalog, bo glavni inšpektor lahko ukrepal v skladu z zakonom, ki ureja javne uslužbence. Za nekatera področja inšpekcijskega delovanja tudi področni zakoni določajo obveznost priprave in posredovanja letnih poročil, vendar je treba za vsa področja inšpekcijskega nadzora – ne glede na njegovo organiziranost ali ureditev v področnem zakonu – zagotoviti predvsem enotno in redno poročanje ter s tem zagotoviti možnost ukrepanja, kadar bo to potrebno. Pristojno ministrstvo oziroma minister lahko – poleg jasne pravne podlage, ki se nanaša na poročanje v obliki letnih poročil – na podlagi 24. člena ZDU-1 nadzoruje delo inšpektorata oziroma zahteva poročila, podatke in druge dokumente v zvezi z opravljanjem dela organa v sestavi tudi izven letnih poročil in v zvezi z delom inšpektorata ter o vseh pomembnejših vprašanjih s področij njegovega dela (gre torej za delo organa kot celote, za delo na področjih dela in s tem povezanimi pomembnejšimi vprašanji, kar torej ne velja glede posameznih zadev, kjer velja načelo samostojnosti inšpektorjev). Zakon posebej določa obveznost poročanja poleg ministru tudi inšpekcijskemu svetu, da lahko minister, pristojen za upravo, ki v skladu z zakonom vodi ta svet, vladi Republike Slovenije posreduje celovita poročila o izvajanju inšpekcijskega nadzora v RS v določenem obdobju in predlaga tudi določene ukrepe za učinkovitejše delo.

Upoštevaje določbe 9. člena ZIN, da je predstojnik inšpektorata glavni inšpektor, ta člen določa, da pristojnosti glavnega inšpektorja glede poročanja, organiziranja dela in dodeljevanja zadev v primerih, kadar je inšpekcija organizirana znotraj organa, ki ni inšpektorat, opravlja predstojnik tega organa. Če inšpekcija deluje znotraj ministrstva ali agencije, predstojnik organa (ministrstva ali agencije) ni inšpektor (enako lahko velja za vodjo skupne uprave medobčinskega inšpektorata). Če ne opravlja inšpekcijskih nadzorov in ne izdaja inšpekcijskih odločb, ne potrebuje strokovnega izpita za inšpektorja. Skladno s petim odstavkom tega člena tudi predstojnik takšnega organa opravlja pristojnosti glavnega inšpektorja: določi letni načrt izvajanja nalog inšpekcijskega nadzora in način dodeljevanja zadev posameznim inšpektorjem v skladu s predpisi, ki urejajo upravno poslovanje; pristojnemu ministru in inšpekcijskemu svetu mora posredovati poročila, ki vključujejo zlasti podatke o številu zadev, o času reševanja posamezne zadeve, o spoštovanju rokov pri reševanju posameznih zadev in o realizaciji letnih načrtov dela; namesto omenjenega poročila lahko predloži pristojnemu ministru in inšpekcijskemu svetu letno poročilo, izdelano v skladu s posebnim zakonom, če to poročilo vsebuje podatke iz prejšnjega odstavka. Glede pooblastila glavnega inšpektorja za opravljanje posameznih dejanj v postopku glej komentar k 12. in 25. členu v knjigi Inšpekcijski nadzor.

Vir: Knjiga – Inšpekcijski nadzor, Razprave, sodna praksa in komentar zakona, avtorjev dr. Polonce Kovač, dr. Erika Kerševana, dr. Mirka Pečariča, mag. Matjaža Remica, mag. Nuše Orel in mag. Petre Čas.