Uvedba državnega odvetništva

Objavljeno: 29.03.2017

Med poglavitnimi rešitvami, ki jih prinaša predlog zakona, so ustanovitev državnega odvetništva kot posebnega državnega organa, preimenovanje državnih pravobranilcev v državne odvetnike, ki bodo javni uslužbenci, ustanovitev neodvisne komisije za presojo ustreznosti kandidatov, ustreznejša določitev subjektov zastopanja, tj. države in državnih organov, pred sodišči v Republiki Sloveniji, predvideva ustreznejšo ureditev zastopanja pred tujimi in mednarodnimi sodišči in arbitražami, ki ju zaradi dveh različnih vidikov zastopanja ureja ločeno.
Predlog zakona ne nazadnje predvideva tudi podrobnejšo opredelitev postopka mirne rešitve spora. Upoštevanje le-tega v predhodnem postopku je tako pogoj za uvedbo pravnega ali drugega postopka, sicer se tožba zavrže. V predlogu zakona je poudarjena tudi svetovalna funkcija, ki naj bi bistveno prispevala k preprečitvi konfliktih situacij še pred uvedbo sodnih in drugih postopkov. V posamezni zadevi sme državni odvetnik k sodelovanju pritegniti tudi zunanje strokovnjake, če potrebuje njihovo pomoč glede posameznih strokovnih vprašanj ter ko oceni, da bo to pripomoglo k hitrejši razjasnitvi zadeve.

Državno pravobranilstvo umeščamo v izvršilno vejo oblasti s poudarjeno zastopniško in svetovalno funkcijo ter ohranja ločitev pravobranilske in tožilske funkcije. Položaj, pravice in dolžnosti državnih pravobranilcev ureja Zakon o državnem pravobranilstvu (ZDPra), ki naj bi ga nadomestil Zakon o državnem odvetništvu. Le-ta naj bi uredil položaj, pristojnosti in posebnosti organizacije in delovnopravnih razmerij državnih odvetnikov ter tudi nadzor nad delom državnega odvetništva.

S predlogom zakona se ustanavlja poseben državni organ, ki ne bo v sestavi ali notranje organizacijske enote ali posameznega ministrstva. Z novim zakonom mu bo zagotovljena večja avtonomija kot kateremukoli drugemu organu, ki je del izvršilne oblasti, vendar pa ne bo imelo pristojnosti sodišča. Ker predlog zakona izhaja iz okrepljene vloge državnega odvetnika, se s predlogom predlaga odmik od uveljavljenih usmeritvenih navodil, zato bi državni odvetniki od zastopanih strank predvidoma prejeli vse razpoložljive podatke o zadevi.

Naloge državnega odvetništva opravljajo višji državni odvetniki, državni odvetniki in kandidati za državne odvetnike. Posebno poglavje Zakona o državnem odvetništvu ureja tudi naloge generalnega državnega odvetnika, ki vodi in predstavlja državno odvetništvo, organizira in usklajuje delo ter odgovarja za zakonitost, kakovost in učinkovitost dela (50. člen). Delo državnega odvetništva naj bi po predlagani ureditvi nadzorovalo Ministrstvo za pravosodje v obliki splošnega, delnega ali posamičnega pregleda dela.

Predlog zakona vključuje tudi člene, ki urejajo celostno podobo državnega organa, na primer nove označbe prostorov, saj naj bi državno odvetništvo začelo delovati v prostorih državnega pravobranilstva, izdelavo službenih izkaznic in izdelavo spletne strani državnega odvetništva, na kateri naj bi javno objavljalo in redno posodabljalo podatke o izvajanju nalog ter tako prispevalo k ažurnemu in transparentnemu obveščanju javnosti.

Naloga državnega odvetništva je, da krepi delovanje pravne države ter deluje strokovno in ob upoštevanju interesov stranke, ki jo zastopa. Spremembe naj bi vodile k večji transparentnosti izvajanja pristojnosti državnega odvetništva in tudi k ureditvi te veje oblasti – samostojnega organa, ki bo s svojo strokovnostjo in kompetentnostjo lahko pripomogel k učinkovitejši izpeljavi sodnih postopkov.

Vir: Uradni list RS, (Predlog zakona o državnem odvetništvu – ZDOdv).