Spremembe na področju plačilnih storitev, storitev izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemov

Objavljeno: 18.01.2018

Glavna sprememba, ki jo prinaša predlog zakona, je razrešitev dejavnosti, ki se štejejo za plačilne storitve, torej tistih aktivnosti, ki med drugim omogočajo polog ali dvig gotovine na plačilni račun, upravljanje z njim ali izvrševanje plačilnih transakcij. Med plačilne storitve sta dodatno vključeni dve novi obliki: odreditev plačil in storitev zagotavljanja informacij o računih.

Za plačilne institucije, ki bodo opravljale te storitve, bodo veljala posebna pravila: če bodo opravljale izključno le ti storitvi, bodo zanje veljali manj zahtevni pogoji. To pomeni, da bodo kot pogoj za registracijo morale skleniti zavarovanje odgovornosti do ponudnikov plačilnih storitev ter zavarovanje poklicne odgovornosti.

Podrobneje so razdelani tudi postopki obveščanja med pristojnimi nadzornimi organi držav članic o nameri opravljanja plačilnih storitev preko podružnice ali zasebnika ali o nameri neposrednega opravljanja plačilnih storitev v državi gostiteljici. Po predlogu zakona bo Banka Slovenije lahko zahtevala, da ji plačilne institucije, ki imajo v Republiki Sloveniji zastopnika ali podružnico, redno poročajo o dejavnostih, ki jih opravljajo v Republiki Sloveniji.
 
Z namenom spodbuditi ponudnike plačilnih storitev, ki sicer ne vodijo plačilnih računov, k izdajanju kartičnih plačilnih instrumentov, predlog zakona določa, da ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun, na zahtevo ponudnika plačilnih storitev, ki izdaja kartične plačilne instrumente, nemudoma potrdi, ali je na plačilnem računu plačnika razpoložljiv znesek, potreben za izvršitev kartične plačilne transakcije. Posebno pozornost predlog zakona posveča avtentikaciji – močna avtentikacija je mogoča le z uporabo dveh ali več elementov, na primer gesla, kode, osebne identifikacijske številke, žetonov, kartic ipd. V predlogu so tako urejena tudi operativna in varnostna tveganja.
 
V predlog zakona so vključeni še postopki izdajanja elektronskega denarja. Tovrstna družba mora za izdajo elektronskega denarja pridobiti dovoljenje Banke Slovenije, imeti mora ustanovni kapital vsaj v višini 350.000 evrov, prejeta sredstva pa mora varovati smiselno enako kot plačilna institucija.
 
Del predloga zakona je tudi uskladitev zakonodaje z Direktivo 2014/92/EU. S tem namenom določa pravila glede primerljivosti nadomestil, povezanih s plačilnimi računi (in v njihovem okviru predpisuje obliko, način in roke, v katerih morajo ponudniki plačilnih storitev brezplačno zagotoviti potrošniku informacije o nadomestilih, povezanih s plačilnimi računi), pravila glede zamenjave plačilnih računov in pravila glede dostopa do njih. Predlog zakona ureja še zamenjavo plačilnega računa znotraj države članice in čezmejno zamenjavo. Postopek zamenjave znotraj Republike Slovenije začne prejemni ponudnik plačilnih storitev (nova banka) na zahtevo potrošnika, prejemni in prenosni ponudnik plačilnih storitev (stara banka) pa sta dolžna izvesti vse postopke pri zamenjavi plačilnega računa. Predlog podrobneje razdela tudi področje odpiranja in vodenja fiduciarnih računov ter področje plačilnih sistemov.
 
Vir: Uradni list RS, Predlog zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih.