Kako ustrezno pripraviti razpisno dokumentacijo?

Objavljeno: 12.09.2018

Na področju javnih naročil morajo ponudniki veliko pozornosti nameniti navodilom naročnika, kljub temu pa so določbe v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zavezujoče tudi za samega naročnika. Na praktični delavnici za ponudnike po ZJN-3 bomo pregledali aktualno prakso Državne revizijske komisije in se seznanili s pravilno pripravo ponudbe. Prijavite se na delavnico, ki bo 23. 10.

Na podlagi 93. člena Zakona o javnem naročanju (ZJN-3; Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18) se v postopkih javnega naročanja glede vrste in instrumenta finančnih zavarovanj uporablja Uredba o finančnih zavarovanjih pri javnem naročanju.[1] Uredba določa vrste in instrumente finančnih zavarovanj, ki jih lahko zahteva naročnik pri oddaji javnega naročila, primerno višino zavarovanj in trajanje ter druge zahteve glede zavarovanj tveganj pri javnem naročanju, ki jih mora upoštevati naročnik. Naročnik lahko v skladu s to uredbo v postopku oddaje javnega naročila zahteva, da mu ponudnik ali izbrani ponudnik za zavarovanje svojih obveznosti predloži eno ali več naslednjih vrst finančnih zavarovanj:

-       finančno zavarovanje za resnost ponudbe,

-       finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti,

-       finančno zavarovanje za odpravo napak v garancijskem roku.

Državna revizijska komisija je nedavno obravnavala primer,[2] v katerem je presojala dopustnost ponudbe izbranega ponudnika v delu predloženega finančnega zavarovanja za resnost ponudbe. Izbrani ponudnik je namreč svoji ponudbi predložil menično izjavo, ki ni bila v celoti izpolnjena, kot je zahteval naročnik, saj je na zgornjem delu manjkal podpis njegovega direktorja. Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določil, da morajo ponudniki svoji ponudbi predložiti menično izjavo. Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določil, da je podpis zakonitega zastopnika na zgornjem delu menične izjave obligatoren. Državna revizijska komisija se je postavila na stališče, da je pravno posledico za primer umanjkanja podpisa na menični izjavi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določil že naročnik sam. Naročnik je namreč v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila predpisal, da bo v primeru predložitve neizpolnjene oziroma nepodpisane menične izjave ponudbo zavrnil brez možnosti dopolnitve.

Določba glede zavrnitve ponudbe brez možnosti dopolnitve je bila za primer predložitve nepodpisane menične izjave opredeljena jasno in nedvoumno ter zato razlage, segajoče preko okvirov njenega besedila, ne dopušča. Kadar se tako naročnik v fazi oblikovanja določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na podlagi svoje diskrecijske pravice odloči, da v določenih primerih ne bo omogočil odprave nejasnosti oziroma pomanjkljivosti ponudbe, kot se je to za primer predložitve nepodpisane menične izjave naročnik odločil v obravnavnem postopku, mora to upoštevati tudi po izteku roka za predložitev ponudb. S tem, ko je naročnik določil, da bo ponudbo z nepodpisano menično izjavo brez možnosti dopolnitve zavrnil kot nedopustno, je podpisu na menični izjavi dal poseben pomen.

Zaradi tega pomena, ustvarjenega z določitvijo sankcije takojšnje zavrnitve ponudbe, se Državna revizijska komisija ne more strinjati z navedbo naročnika, da umanjkanje enega od dveh zahtevanih podpisov na menični izjavi predstavlja nebistveno pomanjkljivost. Državna revizijska komisija je nadalje pojasnila, da njene ugotovitve ne more spremeniti niti dejstvo, da je menica ne glede na omenjeno pomanjkljivost menične izjave unovčljiva. Takšna razlaga bi namreč povsem razvrednotila pomen določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki pa ne zavezujejo le ponudnikov, pač pa tudi naročnika.

Glede na pojasnjeno stališče Državne revizijske komisije je mogoče razlikovati dve situaciji, in sicer:

  1. če je določen element menične izjave v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila izrecno določen kot element, ki bo povzročil takojšnjo izključitev ponudbe, če ga bo ponudnik spregledal, je ponudbo treba izključiti, četudi je menica kljub odsotnosti tega elementa vseeno unovčljiva (sicer bi se izničil pomen dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), in
  2. če določen element menične izjave v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni določen kot element, ki povzroči takojšnjo izključitev, je treba upoštevati unovčljivost menice.

 

Skladno z navedenim so ponudniki dolžni pri oddaji ponudbe veliko pozornost nameniti navodilom naročnika, saj je to za ponudnike zavezujoče in ima nespoštovanje jasnih navodil naročnika lahko za ponudnike za posledico izključitev njihove ponudbe.

Pridružite se nam na praktični delavnici za ponudnike, na kateri se bomo namreč dotaknili aktualne prakse Državne revizijske komisije in bodo ponudniki po zaključku delavnice seznanjeni, na kaj morajo paziti pri oddaji ponudbe.

Avtorica: mag. Maja Prebil, Odvetniška družba Potočnik in Prebil o. p., d. o. o.  

[1] Uradni list RS, št. 27/16.

[2] Sklep 018-116/2018-6 z dne 10. 8. 2018.