Ključni steber države si zasluži ustrezno obravnavo

Objavljeno: 08.10.2018

56 avtorjev, več kot tri leta raziskav in več tisoč strani je bilo potrebnih za prvi znanstveni komentar Kazenskega zakonika v Sloveniji.

To pionirsko in monumentalno delo, ki je nastalo na podlagi poglobljene raziskave, predstavlja ključni strokovni okvir za vse, ki se pri svojem delu srečujejo s kazenskim pravom: odvetnike, tožilce, sodnike, gospodarstvenike in obramboslovce ter različne inšpektorje, študente in druge strokovnjake. Težko pričakovano delo bo izšlo še v letošnjem letu.

 

UVOD*

Kazenska zakonodaja je imanentni in hkrati ultimativni odraz represivne oblasti države. Ker je po tradicionalni teoriji prava represivna oblast sine qua non pojma državnosti, je kazenska zakonodaja ključen steber države.

Materialni kazenski zakon kot zbirka skupnih splošnih pravil kaznivosti na najvišji stopnji sistema kaznivih ravnanj (splošni del) in katalog prepovedanega na tej stopnji (posebni del) predstavlja enega od najpomembnejših sistemskih zakonov države.

Slovenija tradicionalno ohranja integralno materialno kazensko pravo. To pomeni, da so načelno vsa pravila splošnega dela v enotnem, celovitem kazenskem zakoniku in tudi vse inkriminacije izključno v enem katalogu, v kazenskem zakoniku. Sporadične posamične izjeme skozi slovensko zgodovino so za opredelitev tega načelnega pristopa nepomembne. Trditi je mogoče, da Slovenija tradicionalno in aktualno sodi med redke države, ki nimajo stranske kazenske zakonodaje. To daje kazenskemu zakoniku v Sloveniji še posebno težo.

Temeljna načela, na katerih je zgrajeno materialno kazensko pravo (kazenska represija kot ultima ratio, uravnoteženost zaščitne in garantne funkcije represije, načelo zakonitosti posebej v kazenskem pravu), sodijo v ključne temelje pravne kulture.

Zaradi očitno izjemnega pomena materialnega kazenskega zakonika za državnost, pravno varnost državljanov (v vlogi potencialne žrtve in potencialnega storilca kaznivega dejanja), nemoteno delovanje praktično vseh družbenih podsistemov tudi s pomočjo ustrezne represivne podpore in mednarodne obveznosti in ugled države teorija kazenskega prava in pravosodna praksa vlagata velike napore v razlago obstoječih in po potrebi predloge izboljšanih kazenskopravnih pravil. Sistemski vrh teh naporov je značilno teoretski komentar kataloga kaznivih dejanj.

ZNANSTVENI KOMENTAR KOT IZRAZ SKRBI ZA PRAVNO KULTURO

Kazenski zakonik, KZ-1 (KZ-1, KZ-1-UPB2, Uradni list RS, št. 50/12 z dne 29. 6. 2012, 54/15 z dne 20. 7. 2015 in 27/17 z dne 2. 6. 2017), je sicer pred kratkim doživel dragoceno sistematično komentiranje monumentalnega komentarja Mitje Deisingerja (v obliki nove izdaje njegovega komentarja KZ (1995), ni pa še bil poglobljeno znanstveno komentiran v velikem raziskovalnem projektu. Z vidika skrbi za pravno kulturo je bilo takšno stanje, milo rečeno, nezadovoljivo. Slovenija je tako nujno potrebovala veliko, poglobljeno, sistemsko analizo vseh kazenskopravnih vidikov kataloga inkriminacij, kot jo je sposobna dati le velika znanstvena raziskava, ki bi sinergijsko združila največ, kar skupaj premorejo slovenska kazenskopravna znanost, najvidnejši deli slovenskega kazenskega sodstva, tožilstva in odvetništva ter vrhunski pravni strokovnjaki številnih drugih pravnih panog, ki lahko le skupaj opravijo tako veliko znanstveno in kulturno nalogo.

Šele tako velik projekt je lahko po besedah enega od dveh glavnih urednikov, prof. dr. Damjana Korošca s Pravne fakultete v Ljubljani, sistematično razkril vse naslednje relevantne vidike posameznih inkriminacij:

(1.) Tipizacija delikta (storitveni, pravi opustitveni, glede na storilca splošen ali poseben, trajajoč, kolektiven, večakten ipd.), posebej z vidika kazenskopravne dobrine in nanjo vezane prepovedane posledice (poškodben, abstraktno ali konkretno ogrozitven, trajajoč delikt, zajete hujše posledice, za potencialno žrtev disponibilna, nedisponibilna ali omejeno disponibilna dobrina). Zlasti problemi kolektivnega delikta (uporaba nedovršnih glagolov za opis izvršitvenega ravnanja), ki so močno podcenjeni in jih pravna praksa neupravičeno ignorira, pogosto v očitno škodo obdolžencu v nasprotju z načelom zakonitosti. Zakonodajalčeva raba množinskih oblik pri zajemanju prepovedane posledice, kar je prav tako v Sloveniji močno podcenjen problem. Pri hujših posledicah poglobljena analiza, ali glede na alternativne prave idealne steke inkriminacija prinaša zaostritev represije ali ne (KZ-1 glede tega vprašanja ni zanesljiv), analiza učinkov kumulacije več enakih prepovedanih hujših posledic v istem institutu hujše posledice (več poškodovanih oseb, več mrtvih oseb ipd.). Posebej možnosti in posebnosti neprave opustitvene izvršitvene oblike, poskusa v primerni in neprimerni obliki (posebej problematičen pri opustitvenih deliktih, abstraktno ogrozitvenem in kolektivnem deliktu).

Prepoznava morebitnega objektivnega pogoja kaznivosti, vključno z morebitno psevdokavzalnostjo s storilčevim ravnanjem. Izpostavitev in vrednostno poglobljena analiza dogmatično posebej zahtevne kombinacije problemskih sklopov pri posameznem deliktu (npr. hkrati trajajoč delikt, objektivni pogoj kaznivosti in večstopenjska hujša posledica). Posebej relevantni ali problematični pravi idealni steki. Primeri in utemeljitev navideznosti ali nenavideznosti vrednostno posebej zahtevnih ali zanimivih stekov. Morebitne omejitve pri sostorilskem sodelovanju, zlasti posrednem storilstvu in pri udeležbi. Posebej morebitno nujno sostorilstvo in problem nekaznivosti nujnega sostorilca kot žrtve oziroma udeležbe na strani žrtve (npr. pri nadomestnem materinstvu, prekinitvi nosečnosti, pedofilskih deliktih). 

(2.) Posebnosti pri razlogih za izključevanje protipravnosti (posebej možnost privolitve, posebnosti nadomestne privolitve, domnevana privolitev), morebitne posebnosti silobrana, skrajne sile. Pri silobranu ločena obravnava komentiranega dejanja upravičenega po merilih silobrana in možnosti silobranskega upravičenega odziva zoper obravnavani delikt, ker so posebnosti ločeno na obeh plateh problema.

(3.) Posebnosti krivde, vključno z morebitnimi posebnimi motivi storilca, posebej tudi zmot. Posebej pozorna obravnava zmote o t. i. normativnem zakonskem znaku (grozovito, surovo, hudo, težko ipd.), ki je po splošni teoriji subsumpcijska in po učinku pravna. Posebej pozorna obravnava zmote o lastnem statusu storilca pri glede na storilca posebnih kaznivih dejanjih (ločeno za prava in neprava delicta propria).

V tujih državah so tako veliki in poglobljeni komentarji standardni del pravne kulture, temeljni stebri pravne znanosti na področju posebnega dela kazenskega prava in ključni strokovni orientir zakonodajalcu pri skrbi za katalog inkriminacij. Kot poudarja prof. Korošec, nimajo alternative. Zato je bil skrajni čas, da smo se leta 2015 lotili izvedbe take raziskave tudi v Sloveniji. In da bomo kmalu dobili prvi znanstveni komentar Kazenskega zakonika.

SKLEP

S tem delom bosta Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani in Uradni list Republike Slovenije kot založnik opravila pionirsko in monumentalno delo. Ekipa kar 56 strokovnjakov, v kateri so praktično vsa področja prava – civilno, ustavno, mednarodno itd. – zastopana z raziskovalci s Pravne fakultete v Ljubljani in vrste drugih institucij (tudi denimo Pravne fakultete Univerze v Mariboru, Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani), pod vodstvom urednikov dr. Damjana Korošca, dr. Katje Filipčič in odvetnika Stojana Zdolška za poglavje kaznivih dejanj s področja gospodarstva ter strokovnega urednika Boštjana Koritnika se približuje zaključku svojega triletnega raziskovalnega dela. Vključeni so tudi komentarji sprememb na podlagi novele KZ-1E, ki je bila sprejeta junija leta 2017, tako da gre za več tisoč strani obsegajočo, teoretsko zelo poglobljeno in aktualno delo, namenjeno vsem, ki se pri svojem delu srečujejo s kazenskim pravom: odvetnikom, tožilcem, sodnikom, tudi gospodarstvenikom in obramboslovcem, različnim inšpektorjem, študentom na vseh izobrazbenih stopnjah in drugim strokovnjakom.

Zagotovite si svoj izvod Kazenskega zakonik (KZ-1) s komentarjem že v prednaročilu.

Avtor: Boštjan Koritnik, tajnik in asistent na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, urednik revij Pravnik in Javna uprava