Izzivi novega zakona o javnem naročanju (ZJN-3)

Objavljeno: 20.07.2016

Z novostmi, ki jih prinaša novi Zakon o javnem naročanju (ZJN-3), je odpravljenih veliko težav, ki so se pojavljale v praksi med veljavnostjo prejšnjega zakona. Uveden je institut spremembe pogodbe, ki omogoča naročniku, da v zakonsko taksativno naštetih primerih sklene aneks k pogodbi o izvedbi javnega naročila, pri tem pa ni treba predhodno izvesti postopka javnega naročanja. Ta institut bo naročnikom in izvajalcem med izvajanjem pogodbe omogočal nemoteno izvajanje javnega naročila, četudi bi se pojavile okoliščine, ki bi zahtevale spremembo pogodbe. Žal pa omogoča zlorabo naročnika, ki bi, sklicujoč se na institut spremembe pogodbe, to neutemeljeno spreminjal.

Vpogled v dokumentacijo

Veliko je tudi novosti v zvezi z vpogledom, ki je pomemben institut z vidika nadaljnjega uveljavljanja pravnega varstva. Tako so z novim zakonom postali javni tudi podatki, ki se nanašajo na specifikacije ponujenega blaga, storitve ali gradnje, ni pa več dovoljen vpogled v dokumentacijo naročnika o vodenju postopka javnega naročanja in ponudbe neizbranih ponudnikov. V praksi utegne težave povzročati sprememba v zvezi z upravičenostjo do vpogleda. Pred sprejetjem novega zakona se je veliko govorilo o spremembah v zvezi s podizvajalci. Da neposredna plačila niso več a priori obvezna, se govori že od sprejetja novega zakona. Problematična pa se je v praksi izkazala dikcija v zakonu, ki pravi, da lahko ponudnik odda v podizvajanje del javnega naročila. Interpretacije naročnikov in ponudnikov, kaj pomeni del javnega naročila, so različne, zato že prihaja do zlorab in omejevanja oddaje ponudb v nasprotju z zakonom.

Spremenjeni so pogoji za ugotavljanje sposobnosti, ki se zdaj delijo na razloge za izključitev in pogoje za sodelovanje in so obsežnejši, tako da lahko naročniki izbirajo med povsem novimi razlogi in pogoji, morajo pa biti pri njihovem preverjanju pazljivi, saj so nekateri razlogi za izključitev problematični. To velja na primer za razlog izključitve, ki se nanaša na izvajanje prejšnjih pogodb o izvedbi javnega naročila, kjer morajo naročniki upoštevati razlog v celoti, kot ga določa zakon, in morajo, preden izključijo ponudnika, preveriti, ali je dejansko prišlo do precejšnih ali stalnih pomanjkljivosti pri izpolnjevanju ključnih obveznosti, zaradi česar je naročnik uveljavljal pogodbene sankcije, kot so odstop od pogodbe, odškodnina ipd. Nekateri razlogi za izključitev morda v praksi ne bodo zaživeli, saj zahtevajo aktivnosti tudi drugih državnih organov, na primer nov razlog za izključitev, ki se nanaša na dogovor o omejevanju konkurence.

Najnižja cena ostaja vodilo

Pri pripravi ponudbe so ponudniki naleteli na bistveno novost, to je obvezna predložitev izjave ESPD (enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila). V praksi je zaslediti, da ga naročniki pogosto ne uporabljajo, kar ni pravilno, ima pa posledice tudi pri pregledovanju ponudb.
Naročnik je po novem namreč upravičen zahtevati dokazila o izpolnjevanju pogojev za sodelovanje oziroma o neobstoju razlogov za izključitev le od ponudnika, ki je glede na merila za oddajo naročila najugodnejši in mu naročnik namerava oddati javno naročilo, ne pa tudi od drugih ponudnikov, od katerih zahteva le izjavo ESPD. Prav faza pregledovanja ponudb pa prinaša z novim zakonom največje izzive, saj so se naročniki zaradi spremenjene dikcije znašli v dilemi, kdaj lahko in kdaj morajo zahtevati dopolnitev oziroma pojasnilo ponudb. Kljub spremenjenim merilom za izbor naročniki v praksi še vedno kot merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe uporabljajo element najnižje cene.


Do sprememb prakse bo prišlo le ob boljšem tehničnem poznavanju predmeta naročila, k čemur pripomore predhodno sodelovanje s ponudniki, kar še vedno omogoča strokovni dialog.


Vir: Maja Prebil, odvetnica v Odvetniški družbi Potočnik in Prebil, o. p., d. o. o., Delo, 11. 7. 2016.