Kaj je prinesel nov Zakon o javnem naročanju? Plusi in minusi.

Objavljeno: 03.08.2016

Za nami so prvi trije meseci veljavnosti novega Zakona o javnem naročanju (ZJN-3). Lahko rečemo, da je novi zakon prispeval k hitrejši oddaji javnega naročila in spremenil način vročanja odločitve o oddaji javnega naročila. Odprl pa je tudi nove dileme, ki se bodo reševale postopoma ob pomoči prakse Državne revizijske komisije. Za naročnike in ponudnike v sistemu javnega naročanja je ključno izobraževanje o novostih, kar jim lahko prinese nove priložnosti za posel. O novostih in dilemah oddaje javnih naročil po novem zakonu bodo ponudniki in naročniki spregovorili septembra na 5. Kongres javnega naročanja v organizaciji Uradnega lista.

Dobra novica za naročnike javnih naročil je vsekakor odprava instituta dodatne obrazložitve, kar občutno pospešuje oddajo naročila. Novi zakon naročnikom omogoča tudi, da s pomočjo spremenjenih razlogov za izključitev in pogojev za sodelovanje izberejo ponudnika, ki bo dejansko usposobljen izvesti javno naročilo.

Velika prednost zakona je v tem, da naročnik lahko preverja izpolnjevanje razlogov za izključitev in pogojev za sodelovanje za vse podizvajalce, ne glede na člen v podizvajalski verigi.
S tem se bodo odpravile težave, ki so se pojavljale pri izvajanju javnega naročila, ko je dela dejansko izvajal subjekt, ki niti ni izkazoval izpolnjevanja pogojev za ugotavljanje sposobnosti iz razpisne dokumentacije.

Za podizvajalce predstavlja sodelovanje v postopkih javnega naročanja po ZJN-3 večje tveganje, saj neposredna plačila podizvajalcem niso več obvezna. Naročnik je po novem zakonu dolžan plačevati neposredno podizvajalcem le, kadar ti to pravočasno zahtevajo, v nasprotnem primeru pa je podizvajalec upravičen do plačila s strani glavnega izvajalca.

Spremembe pri pregledovanju ponudb

Novi zakon je prinesel spremembe tudi pri pregledovanju ponudb. Zaradi spremenjenega načina pregledovanja morajo ponudniki svoji ponudbi obvezno predložiti ESPD izjavo.
Na podlagi ESPD izjave naročnik zahteva predložitev dokazil od ponudnika, katerega ponudba je ekonomsko najugodnejša. Za ponudnike to pomeni manj papirologije v sami fazi oddaje ponudbe, vendar pa so dolžni pozneje v fazi pregledovanja ponudbe na poziv naročnika pravočasno predložiti vsa dokazila. Če tega ne storijo, je njihova ponudba izključena.

Dileme in težave v praksi

Največ dilem v praksi naročnikom in ponudnikom povzroča vprašanje dopustnega dopolnjevanja ponudb. Zaradi spremenjene dikcije v zakonu so se oboji znašli v dilemi, kdaj je naročnik dolžan omogočiti dopolnitev ponudbe in kdaj tega ni dolžan storiti. Ta negotovost sili ponudnike v to, da že v fazi oddaje ponudbe pripravijo ponudbo skladno z vsemi zahtevami naročnika brez manjkajočih dokumentov, tako da niti ne pride do potrebe po dopolnjevanju ponudbe.

Za ponudnike pa predstavljajo težave tudi spremenjena pravila vpogleda. Po novem zakonu so ponudniki namreč upravičeni le do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika in ne tudi v preostale ponudbe konkurenčnih ponudnikov in dokumentacijo naročnika o vodenju postopka. Ta sprememba odpira številne dileme z vidika nadaljnjega uspešnega uveljavljanja pravnega varstva.

Kot vsak nov zakon je tudi ZJN-3 prinesel prednosti in dileme. Slednje bo potrebno v najkrajšem možnem času odpraviti na način, da bo zagotovljena pravna predvidljivost in posledično pravna varnost tako naročnikov kot ponudnikov. Nedvomno pa javna naročila po novem zakonu predstavljajo dobro priložnost za posel. Novosti in dileme oddaje javnih naročil po novem zakonu v praksi bo septembra naslavljal že 5. Kongres javnega naročanja, kjer bodo svoje izzive predstavili tako ponudniki kot naročniki v sistemu javnega naročanja.

Več o dogodku si preberite na spletni strani kjn-uradni-list.si.

Vir: Maja Prebil, Finance 12. 7. 2016.