Volitve so po organizacijski plati povsem primerljive z naravno nesrečo

Objavljeno: 20.06.2018

Zagotovo ste že slišali za prispodobo, ki volitve primerja z naravno nesrečo. V dobesednem pomenu, ne v prenesenem: nikoli ni ob neki aktivnosti hkrati angažiranih toliko ljudi v tako časovno strnjenem obdobju. Za množico sodelujočih v volilnem procesu je pričujoča publikacija izvrsten praktičen priročnik publikacija Lokalne volitve 2018, ki poljudno in pregledno pojasni namen zakonodajalca, ki je lokalne volitve uredil s sicer strokovno zahtevnim predpisom.

Lokalne volitve so po svoji naravi precej bolj organizacijsko in vsebinsko zahtevne od državnih, saj se v 212 občinah lahko zgodi kar enajst različnih kombinacij volilnih sistemov in izračunov mandatov. Od najpreprostejšega primera, ko je občina ena volilna enota, nima ožjih delov občin in tam ne prebivajo pripadniki narodnih ali romske skupnosti, pa do takšnega, kjer v eni občini v več volilnih enotah volijo članice in člane občinskega sveta, članice in člane svetov ožjih delov občine pa predstavnika madžarske narodne skupnosti in pripadnika romske skupnosti. Ko ob bok spolnim kvotam in zadrgi postavimo še preferenčne glasove in tujce z volilno pravico, je mera polna.

Avtorja prof. dr. Franc Grad in Pavle Svete, nesporni strokovni avtoriteti na področju volitev in volilnih sistemov, z enciklopedičnim znanjem in neprekosljivim zgodovinskim spominom pojasnita zahtevno zakonsko materijo, da jo že leta s pridom uporabljajo članice in člani volilnih organov v občinah, predlagatelji in njihovi kandidati pa tudi predstavniki in zaupniki list. Povrhu je v pomoč sodelavcem Državne volilne komisije ter ministrstva, pristojnega za lokalno samoupravo, in ministrstva, pristojnega za vodenje volilne evidence. In ne nazadnje, brez znanstvenih pretenzij je pričujoča publikacija povsem uporabno čtivo za študente pravnih in družboslovnih ved, saj prestopa ozke meje pravne razlage in opozori na pomen volitev v demokratični družbi na sploh in posebej na lokalni ravni. Nepogrešljivo branje za vse, ki si želijo poglobljenega znanja o lokalnih volitvah.

Ob letošnjih rednih lokalnih volitvah in ob vsakih naslednjih bo dan glasovanja tretja nedelja v novembru. Na videz droben, toda ne nepomemben poseg v dosedanjo ureditev utrjuje pravno predvidljivost in pravno varnost vseh udeležencev volilnega procesa. Novela Zakona o lokalnih volitvah, sprejeta decembra 2017 (ZLV-J), pa je prinesla še nekaj drugih novosti, ki jih avtorja v komentarjih členov že ustrezno razložita. Po šestih izvedenih rednih lokalnih volitvah se je zaradi načina določanja datuma glasovanja ta po koledarju vseskozi pomikal na zgodnejši termin. Redne lokalne volitve se vedno opravijo hkrati za vse občine na isti datum, v primeru nadomestnih in predčasnih volitev mandat izvoljenih traja vedno le do izteka mandata, ki je začel teči s potrditvijo mandatov po rednih lokalnih volitvah. Zato je stalen termin rednih lokalnih volitev enostavna rešitev, ki hkrati rešuje več težav. Predsednik državnega zbora, ki sicer razpisuje redne lokalne volitve, bo tudi zdaj z odlokom določil točen datum glasovanja in datum začetka volilnih opravil, vendar bo pri tem omejen z zakonom, saj bo za datum glasovanja določil tretjo nedeljo v novembru, odlok o razpisu pa bo moral objaviti v juliju v letu, ko so redne lokalne volitve. Temu je prilagojena tudi druga sprememba, da se drugi krog volitev za župana vedno opravi 14 dni po prvem krogu. Do zdaj je namreč drugi krog najpozneje v 21 dneh razpisala Državna volilna komisija.

ZLV-J zmanjšuje število volilnih organov, saj ukinja volilne komisije volilnih enot in volilne komisije ožjih delov občin. Zaradi uvedbe informacijske podpore, ki jo državni organi zagotavljajo ob vsakih rednih lokalnih volitvah že od leta 2006, se volilne komisije volilnih enot in ožjih delov niso uveljavile v praksi. V redkih občinah, kjer so pri njih vztrajali, pa so podražile volilni postopek in povečevale število napak v volilnem postopku ali pri ugotavljanju volilnih izidov. V praksi se je kot najboljša uveljavila rešitev, da med občinsko volilno komisijo kot krovnim volilnim organom v občini in volilnimi odbori na voliščih ni posrednikov.

Spreminja se tudi ureditev, ki velja za določanje nadomestil za volilne odbore, in sicer se zanje uporabljajo predpisi, ki urejajo višino nadomestil za volilne odbore za volitve in referendume na državni ravni. Posebna ureditev in razlike v višini nadomestil za volilne komisije za lokalne in državne volitve so utemeljene, pri volilnih odborih pa ne. Odslej je zagotovljeno, da bo višina nadomestil za vse volilne odbore enaka in urejena z enim, ne pa z dvema hierarhično povsem različnima predpisoma ne glede na to, da volilne odbore za lokalne volitve imenujejo občinske volilne komisije, za državne volitve pa okrajne volilne komisije.

Vključitev tujcev v volitve v svete ožjih delov občin do zdaj ni bila urejena na način, ki bi bil skladen z volilno pravico tujcev za volitve občinski svet, kot jo določa Direktiva Sveta 94/80/ES. Sprememba določbe, ki ureja posebnosti volitev v svete ožjih delov občin, je dopolnjena, usklajena pa je tudi z novim Zakonom o tujcih, sprejetim decembra 2017.

ZLV-J ukinja možnost, da bi bile volitve v svete ožjih delov na dve leti. Črtana je namreč določba, ki se v praksi ni uporabljala, saj pomeni nesorazmeren strošek, zato bodo volitve tudi v svete ožjih delov občin še naprej izključno ob rednih lokalnih volitvah.

Avtor članka: dr. Roman Lavtar, recenzent knjige Lokalne volitve 2018, Vodja službe za lokalno samoupravo.