Ko izberejo drugega

Objavljeno: 14.09.2016

Stolpce medijev pogosto polnijo zgodbe o javnih naročilih, pri katerih se neizbrani ponudniki ne strinjajo z naročnikovim izborom ponudnika. Katera pravna sredstva so na voljo, da zaščitimo svoje interese, kadar nismo izbrani, razlaga strokovnjakinja za javno naročanje odvetnica Maja Prebil.

Poznavanje pravnih sredstev, ki jih imajo ponudniki na voljo v pravu javnih naročil, je koristno, saj lahko ponudniki le tako zaščitijo svoje interese, kadar niso izbrani. Ponudniki morajo pri javnih naročilih paziti na pravočasno uveljavljanje pravnega varstva. Pogosto se zgodi, da ponudniku, ki ni bil izbran, z uveljavljanjem pravnega varstva ne uspe, ker ni pravočasno izpodbijal naročnikove dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Pravno varstvo zoper dokumentacijo

Ponudniki, ki menijo, da je ravnanje naročnika nezakonito že v fazi pred rokom za prejem ponudb, bodisi ker so pogoji za sodelovanje, ki jih je naročnik določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, nesorazmerni s predmetom javnega naročila bodisi je rok za prejem ponudb prekratek ipd., morajo naročnika prej opozoriti na domnevne kršitve.

Brez predhodnega opozorila bi bilo uveljavljanje pravnega varstva neuspešno, saj je to procesna predpostavka revizijskega zahtevka. Če naročnik na opozorilo potencialnega ponudnika ne reagira, ima zadnji pravico vložiti revizijski zahtevek zoper dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Če tega ne stori, ostane dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila v veljavi in se po roku za prejem ponudb dopustnost ponudb presoja ob upoštevanju zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Pravno varstvo zoper odločitev o oddaji naročila

V praksi je največ revizijskih zahtevkov vloženih zoper odločitev o oddaji javnega naročila. Neizbrani ponudnik z revizijskim zahtevkom napada odločitev naročnika o oddaji javnega naročila konkurenčnemu ponudniku.

Za uspešno pripravo revizijskega zahtevka je pomemben vpogled. Aktualni zakon o javnem naročanju (ZJN-3) dovoljuje vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, vendar le, če ga ponudnik zahteva pravočasno. Na vpogledu si ponudnik lahko pridobi fotokopije ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, kar mu služi pri obrazložitvi revizijskega zahtevka.

Revizijski zahtevek in stroški

Vložitev revizijskega zahtevka je povezana s stroški, saj mora vlagatelj plačati revizijsko takso, katere višina je odvisna od vrste postopka in predmeta javnega naročila. Da bi se ponudniki izognili stroškom revizijskega zahtevka zoper odločitev o oddaji javnega naročila, jih v praksi veliko uporabi institut spremembe odločitve. Tega zakon namenja naročnikom, vendar pa v praksi ponudniki pogosto podajo predlog naročniku in ta svojo odločitev spremeni ter s tem odpravi očitane nepravilnosti. Navedeni institut v praksi prispeva k hitrejši oddaji javnega naročila, saj se naročnik še pred vložitvijo revizijskega zahtevka seznani z očitanimi kršitvami in ima tako še zadnjo možnost, da odločitev spremeni. Naročniki s pomočjo tega instituta tudi prihranijo, saj morajo ob utemeljenosti vlagatelju povrniti stroške vloženega revizijskega zahtevka.

Za revizijski zahtevek je pomembno, da je ustrezno obrazložen, tako da lahko naročnik, ki o njem odloča v predrevizijskem postopku, še toliko bolj pa Državna revizijska komisija, ki vodi revizijski postopek, preverita utemeljenost navedb. Ko je revizijski zahtevek vložen, ga ni več mogoče dopolnjevati z novimi dejstvi in dokazi, razen če jih ni bilo mogoče navesti oz. predložiti že ob vložitvi, zato je pomembno, da je ustrezno pripravljen.

Vir: Maja Prebil, odvetnica v Odvetniški družbi Potočnik in Prebil o. p., d. o. o.