Peti kongres javnega naročanja - intervju s programskima vodjema

Objavljeno: 06.07.2016

13. in 14. septembra se bo v Portorožu odvijal že peti Kongres javnega naročanja (KJN) v organizaciji Uradnega lista RS, ki ga udeleženci letos še posebej nestrpno pričakujejo, saj bo praktično naravnan k reševanju dilem v praksi, ki jih je prinesel nov Zakon o javnem naročanju (ZJN-3).

Tudi letošnji programski vodji kongresa, odvetnici mag. Maja Potočnik in Maja Prebil iz Odvetniške družbe Potočnik in Prebil prihajata iz prakse javnega naročanja in sta podrobno seznanjeni z vsemi težavami, pastmi in rešitvami, povezanimi z novim ZJN-3.

V preteklosti smo se udeleženci Kongresov javnega naročanja v organizaciji Uradnega lista navadili, da je kongres naravnan zelo praktično. Ali lahko udeleženci tudi letos pričakujejo, da bodo dobili konkretne odgovore na vprašanja?

Maja Potočnik: Glede na to, da je 1. 4. 2016 začel veljati nov ZJN-3, ki ni zgolj novela Zakona o javnem naročanju, ampak povsem nov zakon, ki ima nove institute, nove rešitve in nova pravila, se zavedamo odgovornosti, ki jo ima letošnji KJN in to je, da udeležencem ponudi odgovore na konkretna vprašanja in dileme v praksi.

Maja Prebil: Dejstvo je namreč, da se konkretne dileme odpirajo sproti in da jih bo, vsaj v prvem letu uporabe zakona vedno več in ne vedno manj. Ko smo pričeli pripravljati program kongresa, se nam je zdelo, da bo do septembra že rešenih večina dilem, sedaj pa vidimo, da jih bomo znali do takrat šele konkretno opredeliti in ponuditi rešitve v zvezi z njimi.

Na kakšen način ste oblikovali program kongresa?

Maja Potočnik: Pri oblikovanju programa KJN smo sledile enemu samemu cilju: udeležencem ponuditi obravnavo tistih institutov in vprašanj, s katerimi sva se sami srečali v praksi. Če je nama jasno, kaj je imel v mislih zakonodajalec, bo drugim tudi. Če pa sami pomisliva na to, da je treba temo podrobneje obdelati, se bodo z isto dilemo srečali tudi drugi uporabniki zakona. Prav tako opažava, da se ogromno praktičnih vprašanj reši že s tem, da jih udeležencem nekdo predstavi in ponudi možne rešitve v zvezi z njimi.

Maja Prebil: Nisva naklonjeni temu, da se na kongresu obdelujejo teme, ki v praksi ne odpirajo nikakršnih dilem in bi bile na dnevnem redu samo zato, ker je treba vsebino nekako zapolniti. Pri vseh težavah, s katerimi se srečujejo naročniki in ponudniki v praksi je edino logično, da se naredi natančen seznam teh težav in se jih uvrsti med aktualne teme predavanj. Meniva, da je to tista dodana vrednost, po katero pridejo udeleženci kongresa.

Kako so bili izbrani predavatelji kongresa?

Maja Prebil: Pri predavateljih sva se odločili, da bova kot kriterij uporabili samo strokovnost in specializiranost predavateljev za posamezno temo ter da se ne bova ozirali na druge kriterije, ki pogosto vodijo v izbiro predavateljev. Pravo javnih naročil je po eni strani zelo zahtevno področje, po drugi strani pa opažamo poplavo t.i. strokovnjakov, ki bi želeli opravljati svetovalne storitve iz tega področja.

Maja Potočnik: Žal pa je tako, da svetovanje iz področja javnega naročanja pomeni precej več od poznavanja ZJN-3, saj se področje prava javnih naročil tesno prepleta z obligacijskim, gradbenim pravom in pravdnim postopkom. Dober predavatelj mora zato imeti neko širino iz širšega področja, saj je zgolj na ta način mogoče rešiti največje težave v praksi.

Maja Prebil: Mnogih, na videz preprostih institutov tako ni mogoče celostno predstaviti brez poznavanja pravne teorije obligacijskega prava. Kot primer vzemimo nastopanje ponudnikov s podizvajalci: en sam člen v ZJN-3 odpre dileme, kot so poslovno razmerje med glavnim izvajalcem in podizvajalcem, kako ravnati v primeru cesijskih pogodb, kako ravnati v primeru prepoznih naznanitev zahtev za neposredno plačilo, kako ravnati v primeru, da se podizvajalec vnaprej sicer odpove neposrednemu plačilu pa si potem zaradi neplačevanja premisli, čigava dolžnost je pozivanje glavnih izvajalcev k predložitvi izjav ob koncu javnega naročanja …

Kako je torej mogoče pridobiti vso to potrebno praktično znanje?

Maja Potočnik: V resnici obstaja samo en način: z nenehnim izobraževanjem. Časov, ko so se odvetniki usposobili za svoj poklic v mladih letih in ga potem opravljali do upokojitve, že zdavnaj ni več. Danes moramo ne samo prebrati vso domačo in tujo razpoložljivo literaturo, obiskovati domače in mednarodne seminarje in delavnice, temveč intenzivno delati tudi na oblikovanju pravne in sodne prakse.

Maja Prebil: Meniva, da je zelo pomembno, da se predavatelji ukvarjajo tudi s publicistično dejavnostjo, saj na ta način z uporabniki zakona delijo ne samo svoje znanje in izkušnje, temveč se navzven odprejo tudi za drugačna stališča pravne teorije. To, da več glav več ve, pravi že star slovenski pregovor, v praksi pa je to še toliko bolj pomembno: nihče ne ve vsega in zgolj z izobraževanjem se lahko približamo standardu dobrega in skrbnega strokovnjaka.

Odvetnica Potočnik, sodelovali ste tudi pri pripravi komentarja ZJN-3, ki je izšel pri založbi Uradni list. Kakšni so prvi odzivi iz prakse?

Maja Potočnik: Da je komentar odličen (smeh). No, dejstvo je, da smo se avtorji dogovorili, da bo ta komentar bolj praktičen, kot so tovrstni komentarji običajno in bolj uporaben za prakso, kot teoretično naravnan. Mislim, da nam je to tudi uspelo.

Maja Prebil: Je pa res, da praksa ves čas odpira nova vprašanja, zaradi česar se je že pojavila potreba po praktičnem priročniku javnega naročanja, ki je že v pripravi. Dobro izhodišče za njegovo vsebino pa bo tudi letošnji kongres javnega naročanja, zato vse bralce vzpodbujava, da se ga udeležijo, na njem zastavljajo vprašanja, zahtevajo konkretne odgovore ter na ta način soprispevajo k oblikovanju prakse javnega naročanja v Sloveniji.