Kaj prinaša nov Zakon o javnem naročanju, ZJN-3

Objavljeno: 06.01.2016

Republika Slovenija je morala sprejeti nov zakon s področja javnega naročanja zato, da je v pravni red prenesla direktivo 2014/24/EU1 in direktivo 2014/25/EU.2 Zakonodajalec je direktivi združil v enoten zakon, ki velja tako za splošno kakor tudi za infrastrukturno področje, odločil pa se je še, da tiste institute, ki so urejeni v direktivah, skoraj dobesedno prenese v slovensko zakonodajo. Tako smo z novim ZJN-3 dobili nekoliko prenovljene postopke javnega naročanja, med katerimi kaže opozoriti predvsem na novosti, ki se nanašajo na izvedbo pogajanj brez predhodne objave obvestila o javnem naročilu. Sedanji postopek s pogajanji po predhodni objavi je nadomeščen s konkurenčnim postopkom s pogajanji.

Zakon prinaša nov postopek, imenovan partnerstvo za inovacije. Za izvedbo postopkov so določeni krajši roki, prav tako je ukinjen institut zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, kar bo pripomoglo k skrajšanju postopka javnega naročanja. Naročniki imajo več svobode pri izbiri vrste in oblike postopka, prav tako je olajšan dostop do postopkov, ki vključujejo pogajanja. Pravila za izvedbo pograjanj so bolj normirana in zahtevajo večjo varnost za ponudnike, naročnikom pa omogočajo enako fleksibilnost pri vsebini in načinu pogajanj.

Področje naročil pod mejnimi vrednostmi za izvedbo postopka javnega naročanja se nekoliko zaostruje s tem, ko zakon tudi za ta naročila zahteva transparentnost in enakopravno obravnavo ponudnikov. Naročniki pa imajo po drugi strani možnost, da pogoje za priznanje sposobnosti bolj prilagodijo svojim potrebam in izkušnjam v preteklosti ter iz postopka oddaje javnega naročila izločijo ponudnike, s katerimi so imeli sami ali so imeli drugi naročniki v preteklosti slabe izkušnje, ki so objektivno dokazljive. Za sodelovanje v postopku bo zadoščalo, da ponudniki predložijo zgolj lastno pisno izjavo o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, finančnem statusu in sposobnosti – standardni obrazec za lastno izjavo – enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila (ESPD), s čimer bo poenostavljena tudi oddaja ponudb za ponudnike.

V zvezi z ocenjevanjem in pregledovanjem ponudb imajo naročniki možnost, da se v odprtih postopkih in postopku oddaje naročila male vrednosti prosto odločijo o vrstnem redu postopka oziroma o vrstnem redu preverjanja izpolnjevanja pogojev pri ocenjevanju ponudb in odločitvi o izbiri ponudnika. V izbranih primerih se lahko odločijo za obratni vrstni red: najprej pregledajo ponudbe in šele nato preverijo razloge za izključitev oziroma izpolnjevanje razpisnih pogojev. Po izteku prehodnega obdobja zakonodajalec načrtuje tudi, da bo vsa korespondenca med naročnikom in ponudniki potekala izključno z elektronskimi sredstvi, in ne več po navadni pošti. Na prvi pogled se velika sprememba napoveduje v zvezi z merili, saj je merilo najnižje cene ukinjeno in nadomeščeno z merilom ekonomsko najugodnejše ponudbe. Vendar pa se bo v praksi najverjetneje izkazalo, da bo merilo najnižje cene še vedno igralo najpomembnejšo vlogo med vsemi postavljenimi merili in da bo odločalo o izidu javnega naročila.

V novem zakonu so nadalje poudarjeni ukrepi za preprečevanje navzkrižja interesov, dajanja neupravičene prednosti in korupcije, saj je šel zakonodajalec korak dalje od dosedanje ureditve, po kateri je moral naročnik pridobiti podatke o morebitnem navzkrižju interesov med člani komisije ali določevalci pri javnem naročilu in ponudniki. Po novem lahko najbolj drastični primeri navzkrižja interesov pripeljejo do izključitve ponudnika iz postopka javnega naročila.

Za storitve na področju sociale, kulture, zdravstva in drugih posebnih storitev v vrednosti nad 750.000 evri na splošnem področju in nad 1.000.000 evri na infrastrukturnem področju veljajo poenostavljena pravila. Po drugi strani pa je ZJN-3 povsem ukinil seznam storitev B. Določene storitve s tega seznama so sicer prenesene med izjeme, za katere se zakon ne uporablja, za vse preostale storitve, kot so pravne storitve, ki se ne nanašajo na zastopanje po odvetnikih pred sodišči, pa bodo morali naročniki izvajati javna naročila.

Uradni list Republike Slovenije v prihodnjih mesecih organizira več specializiranih izobraževanj na temo novega ZJN-3, na katerih bodo poglobljeno predstavljene spremembe, ki jih prinaša novi zakon, prav tako bo to podrobno obdelano tudi v Zakonu o javnem naročanju s komentarjem, ki bo pri založbi Uradni list Republike Slovenije predvidoma izšel v mesecu aprilu 2016.

1Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES.
2Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES

Vir: odvetnica mag. Maja Potočnik, odvetnica specialistka v Odvetniški družbi Potočnik in Prebil, o. p., d. o. o., in doktorska kandidatka na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru