Katere so obvezne sestavine zahtevka za revizijo?

6. jun
Katere so obvezne sestavine zahtevka za revizijo?

Obvezne sestavine zahtevka za revizijo so opredeljene v 15. členu ZPVPJN, ki je bil z ZPVPJN-B nekoliko spremenjen, in sicer tako glede oblikovne strukture člena kot tudi z odpravo zahteve po navedbi, »ali gre v konkretnem postopku javnega naročila za sofinanciranje iz evropskih sredstev in iz katerega sklada« (slednja navedba torej ni več obvezna sestavina zahtevka).

Kadar se pri predhodnem preizkusu zahtevka ugotovi, da zahtevek za revizijo ne vsebuje:

–   imena in naslova vlagatelja zahtevka ter kontaktne osebe,

–   imena naročnika,

–   oznake javnega naročila ali odločitve o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti,

–   predmeta javnega naročila ali

–   pooblastila za zastopanje v predrevizijskem in revizijskem postopku, če vlagatelj nastopa s pooblaščencem.

Preberi več

Zakon o javnem naročanju

23. maj
Zakon o javnem naročanju

Predmet te recenzije je Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) s komentarjem1 (komentar), katerega avtorji so: Milena Basta Trtnik, Vida Kostanjevec, Sašo Matas, Maja Potočnik in Urška Skok Klima, založnik pa Uradni list Republike Slovenije.

Zakon o javnem naročanju (ZNJ-3)2 določa pravila o postopkih javnega naročanja, ki jih izvedejo naročniki v zvezi z javnimi naročili in projektnimi natečaji.3 Že njegova uvodna določba o predmetu urejanja hipoma razkrije, da gre za zakon, ki tako ali drugače zadeva številčno in hkrati heterogeno množico oseb,4 med katerimi je tudi veliko bralcev revije Pravna praksa. ZJN-3 je zadnji v nizu slovenskih sistemskih zakonov o postopkih javnega naročanja, ki so se zvrstili v manj kot dveh desetletjih,5 dinamiko na tem področju pa še dodatno razkrivajo številne novele njegovih predhodnikov.6 Seveda pa je večina sprememb posledica prava Evropske unije (EU), pod vplivom katerega je nastal tudi ZJN-3, ki je pričakovano, tako kot njegovi predhodniki, reformen, obsežen in kompleksen zakon. Žal pa je svojim predhodnikom podoben tudi v tem, da je preveč, mestoma celo "suženjsko", prevzel besedilo direktiv, ki jih prenaša v pravni sistem Republike Slovenije, kar pa je v ZJN-3 še bolj opazno, ker je zakonodajalec splošna in posebna sektorska pravila, ki so zajeta v različnih direktivah,7 implementiral v enem zakonu. ZJN-3 bi bil že brez teh pomanjkljivosti zahteven za razlago in uporabo, zato je v tej zvezi dobrodošla pomoč vseh vrst, še posebej v obliki komentarja.

Preberi več

Roki za vložitev zahtevka za revizijo po uveljavitvi novele ZPVPJN-B in portal e-Revizija

25. apr
Roki za vložitev zahtevka za revizijo po uveljavitvi novele ZPVPJN-B in portal e-Revizija

Ena od procesnih predpostavk za vsebinsko obravnavo zahtevka za revizijo se nanaša na roke za vložitev zahtevka za revizijo, ki so urejeni v 25. členu Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13, 90/14 – ZDU-1I in 60/17, v nadaljevanju: ZPVPJN). V tem 25. členu so določeni roki, v katerih je mogoče vložiti zahtevek za revizijo, na njihovi presoji pa tudi temelji ena od več procesnih predpostavk za uspešnost vloženega zahtevka za revizijo, to je pravočasnost.

Preberi več

Elektronska oddaja ponudb v javnih naročilih obvezna po 1. aprilu 2018

28. feb
Elektronska oddaja ponudb v javnih naročilih obvezna po 1. aprilu 2018

Ne, to ni prvoaprilska šala; razen v izjemnih primerih bodo naročniki morali po 1. aprilu 2018 zagotoviti elektronski prejem ponudb v javnih naročilih.

Vabimo vas na seminar, na katerem boste izvedeli, kako spremenjene postopke najenostavneje vpeljete v svojo organizacijo javnega naročanja. Namenjen je naročnikom, ki izvajajo javna naročila, in tudi ponudnikom, ki bodo morali oddajati elektronske ponudbe v postopkih javnega naročanja. 

Preberi več

Obveznosti naročnika v zvezi z evidenčnimi naročili

31. jan
Obveznosti naročnika v zvezi z evidenčnimi naročili

ZJN-31 v 21. členu določa mejne vrednosti za uporabo zakona. Če je ocenjena vrednost javnega naročila brez DDV nižja od mejnih vrednosti, navedenih v prvem odstavku 21. člena ZJN-3, govorimo o tako imenovanih evidenčnih naročilih.

Za ta naročila bistveni deli zakona, ki urejajo javno naročanje, ne veljajo, naročnik pa je dolžan upoštevati načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter načelo transparentnosti, ki jih zagotavlja tako, kot to določa drugi odstavek 21. člena ZJN-3.

Naročnik mora torej v zvezi s temi naročili voditi evidenco o njihovi oddaji, ki mora zajemati vsaj vrsto predmeta (blago/storitve/gradnje), navedbo oziroma opis predmeta ter vrednost v evrih brez DDV. Enkrat na leto mora v skladu s 106. členom ZJN-3 sporočiti statistične podatke, in sicer podatke o skupnem številu in skupni vrednosti evidenčnih naročil, ločeno glede na področje javnega naročanja (splošno/infrastrukturno/obrambno in varnostno) in vrsto predmeta (blago/storitve/gradnje), ter v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZJN-3 objaviti seznam oddanih evidenčnih naročil v vrednosti 10.000 EUR brez DDV in več, ki mora vsebovati podatek o vrsti predmeta (blago/storitve/gradnje), navedbo oziroma opis predmeta, vrednost v evrih brez DDV ter naziv gospodarskega subjekta oziroma izbranega ponudnika. Seznam oddanih evidenčnih naročil mora naročnik objaviti na svoji spletni strani ali portalu javnih naročil.

Preberi več

Kaj je vinkulacija na področju gradbenega zavarovanja?

6. dec
Kaj je vinkulacija na področju gradbenega zavarovanja?

Na področju zavarovalništva se pogosto pojavlja potreba po vinkulaciji zavarovalne police, pri čemer zakonskih predpisov, ki bi urejali vprašanje vinkulacije, ni. Prispevek obravnava posebnosti uporabe vinkulacije zavarovalnih polic na področju izvajanja gradenj.

Vinkulacija zavarovalne police pomeni vnaprej dano izjavo zavarovanca, da bo zavarovalnica po nastopu zavarovalnega primera izplačala zavarovalnino določeni osebi oziroma da se brez privolitve te osebe zavarovalnina zavarovancu ne sme izplačati.1 V skladu s sodno prakso takšna izjava zavarovanca predstavlja zastavo prihodnje pogojne terjatve, katere namen je zavarovanje terjatve vinkulacijskega upravičenca iz drugega pravnega razmerja. Vinkulira se zavarovalna polica (zavarovalna vsota) in ne že obstoječa konkretna terjatev, ki je lahko predmet cesijske pogodbe.2 Vinkulacija je smiselna in utemeljena, če je dana v korist tistega, ki ima materialni interes do zavarovalnine, če nastopi škodni primer.3 Vinkulacija ni prenos zavarovalne pogodbe (assignment insurance contract), sprememba pogodbenih strank in tudi ne prenos pravic iz zavarovalne pogodbe (assignment of policy), prenos lastniške pravice na zavarovani stvari, prenos police in prenos posamezne pravice – indosament. Z vinkulacijo se ne spreminjajo položaj in lastnosti zavarovanca.

Preberi več

Spremembe pogodbe o izvedbi javnega naročila

8. nov
Spremembe pogodbe o izvedbi javnega naročila

Podaljševanje rokov izvedbe je v javnem naročanju povezano z ureditvijo instituta spremembe pogodbe o izvedbi javnega naročila, pri tem pa se prepletata dve pravni ureditvi – splošnejša ureditev po pravilih civilnega prava ter specialnejša ureditev po pravu javnih naročil. Za prvo je značilno načelo prostega urejanja medsebojnih razmerij, ki je določeno v 3. členu OZ1, medtem ko pravo javnih naročil zasleduje cilj zagotoviti enakopravnost in konkurenco med udeleženimi akterji skladno s 5. in 7. členom ZJN-32. Načeli implicirata omejeno avtonomijo pogodbenih strank, za razliko od splošnih pravil civilnega prava, po katerih lahko stranki pogodbo kadarkoli ob doseženem soglasju spremenita (če je taka sprememba v okviru načela dispozitivnosti pogodbenih razmerij). OZ za spremembo pogodbe (načeloma) zahteva zgolj soglasje volj, medtem ko ZJN-3 za spremembo določa še posebne pogoje.

Preberi več

Razpisna dokumentacija pri pogodbah FIDIC

11. okt
Razpisna dokumentacija pri pogodbah FIDIC

Posebnosti pogodb FIDIC je treba upoštevati tudi pri pripravi razpisne dokumentacije. V slovenskem prostoru največ razpisnih dokumentacij pripravijo naročniki, ki so zavezanci za javna naročila, čeprav tudi zasebni gospodarski subjekti pred večjimi projekti, ki jih bodo vodili po knjigah FIDIC, pripravljajo razpisne dokumentacije, na podlagi katerih lahko ponudniki oddajo svoje ponudbe.

Priprava razpisne dokumentacije je izrednega pomena, saj so celotna razpisna dokumentacija in vsi sestavni deli pogodbe adhezijski dokumenti. Zanje velja, da imajo ponudniki položaj šibkejše stranke, saj dokumentacijo pripravi naročnik enostransko. Adhezijske dokumente je treba v skladu s 83. členom OZ razlagati v korist šibkejše pogodbene stranke in ne v korist močnejše, ki jih je pripravljala. Do iste ugotovitve, torej, da določb razpisne dokumentacije in pogodbe ni mogoče razlagati v škodo ponudnika, pripeljejo tudi druge določbe OZ, in sicer načelo vestnosti in poštenja iz 5. člena OZ, ki je temeljno načelo obligacijskega prava. Vestnost in poštenje terjata od udeležencev, da si pri sklepanju in izvrševanju pravic ter izpolnjevanju obveznosti ne prizadevajo zgolj za uresničitev svojih interesov, ampak tudi za interese nasprotnih strank.

Preberi več

Učinkovito javno naročanje za Slovenijo in Evropo

11. okt
Učinkovito javno naročanje za Slovenijo in Evropo

Evropska komisija je 3. oktobra 2017 za okrepitev enotnega trga in v okviru nenehnih prizadevanj za spodbujanje naložb v EU predstavila pobudo za učinkovitejše in bolj trajnostno izvajanje javnega naročanja, pri katerem bi se v celoti izkoristile digitalne tehnologije ter tako poenostavili in pospešili postopki (Communication from the Commission to the Institutions: Making Public Procurement work in and for Europe).

Preberi več

Slovenija potrebuje dobro usposobljene kadre

13. sep
Slovenija potrebuje dobro usposobljene kadre

Brez znanja ni napredka, je ena od številnih misli o pomenu znanja in izobrazbe – tako za posameznika kot družbo. Zato so naložbe v dodatno znanje v dobro tako posamezniku kot podjetju. Posebno težo v pisani paleti znanj imajo tista formalno priznana. Nedavno se je nabor uradnih kvalifikacij povečal za tri nove profile strokovnjakov.

Uradni list Republike Slovenije je na pobudo trga pristojnemu ministrstvu podal predlog, da v sistem kvalifikacij vključi še tiste s področja javnih naročilkoncesij in javnozasebnih partnerstev in gradbenih pogodb FIDIC (op. p. FIDIC je francoski akronim za mednarodno zvezo svetovalnih inženirjev, ki so jo leta 1913 ustanovila tri nacionalna združenja svetovalnih inženirjev v Evropi).

Preberi več

Kaj prinaša letošnji Kongres javnega naročanja

30. avg
Kaj prinaša letošnji Kongres javnega naročanja

Uradni list RS septembra organizira že 6. strokovno srečanje naročnikov in ponudnikov v postopkih javnega naročanja, ki je znano kot Kongres javnega naročanja. Kongres je največji tovrstni dogodek pri nas, ki vsako leto privabi številne naročnike in ponudnike. Množičnost udeležbe je treba pripisati predvsem dejstvoma, da je kongres naravnan izrazito praktično ter da se organizator vsako leto potrudi, da udeleženci dobijo dogovore na svoje dileme in vprašanja v praksi. Tradicionalni kongres javnega naročanja bo letos potekal v znamenju odgovorov v zvezi z dilemami, na katera praksa še ni dala zanesljivih odgovorov, oziroma v zvezi z dilemami, ki v praksi zbujajo največ pomislekov.

Preberi več

Način izvedbe plačila podizvajalcem po ZJN-3

4. jan
Način izvedbe plačila podizvajalcem po ZJN-3

Drugače, kot je bilo urejeno prej, ZJN-3 v petem odstavku 94. člena določa, da je neposredno plačilo podizvajalcu obvezno, obveznost pa zavezuje naročnika in glavnega izvajalca samo v primeru, da podizvajalec v skladu in na način, določen v ZJN-3, zahteva neposredno plačilo. Skladno z določilom drugega odstavka 94. člena ZJN-3 mora ponudnik, če namerava izvajati javno naročilo gradnje ali storitve s podizvajalci, v ponudbi:

–  navesti vse podizvajalce in vsak del javnega naročila, ki ga namerava oddati v podizvajanje,
–  kontaktne podatke in zakonite zastopnike predlaganih podizvajalcev,
–  izpolnjene obrazce ESPD teh podizvajalcev v skladu z 79. členom ZJN-3 ter
–  priložiti zahtevo podizvajalca za neposredno plačilo, če podizvajalec to zahteva.

Preberi več

Obravnava ponudbe s podizvajalci – kdo je podizvajalec?

23. nov
Obravnava ponudbe s podizvajalci – kdo je podizvajalec?

Kdo je podizvajalec po ZJN-3

ZJN-3 ureja izvedbo javnih naročil s podizvajalcem(-i) v 94. členu. Pri definiciji termina »podizvajalec« ZJN-31 ne odstopa od predhodne ureditev po ZJN-2.2 Podizvajalec je torej gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik po ZJN-3 sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila ali okvirni sporazum, dobavlja blago ali izvaja storitev ali gradnjo.

Obenem je pri opredelitvi podizvajalskega razmerja ključnega pomena okoliščina, da sta dobava blaga ali izvajanje storitev ali gradnje, ki ju za glavnega izvajalca opravlja podizvajalec, neposredno povezana s predmetom javnega naročila. Ker mejnik, ki bi bil osnovan na vrednosti, vrsti del/storitev/dobav ali njihovem obsegu, z javnonaročniško zakonodajo ni podan, se nenehno pojavljajo vprašanja, kdaj se šteje, da sta dobava blaga ali izvajanje storitev ali gradnje neposredno povezana z javnim naročilom, in kdaj ne.

Preberi več

Statist

9. nov
Statist

Eden izmed pomembnejših elementov v javnem naročanju je transparentnost. Za povečanje transparentnosti na področju javnega naročanja je Ministrstvo za javno upravo, v okviru projekta elektronsko javno naročanje, zagotovilo celovito, neposredno in posodobljeno objavo podatkov o oddanih javnih naročilih v Republiki Sloveniji. Na spletni strani www.ejn.gov.si/statist je mogoče dostopati do podatkov o oddanih javnih naročilih v obdobju od 1. 1. 2013 naprej. Na tem mestu so zbrane informacije o oddanih javnih naročilih, ki jih je mogoče pregledovati na uporabniku prijaznejši način, obenem pa so prikazi urejeni tako, da je mogoče po različnih parametrih priti do vseh pomembnejših podatkov o porabi javnih financ za vse naročnike v omenjenem obdobju.

Preberi več

Peti kongres javnega naročanja - intervju s programskima vodjema

6. jul
Peti kongres javnega naročanja - intervju s programskima vodjema

13. in 14. septembra se bo v Portorožu odvijal že peti Kongres javnega naročanja (KJN) v organizaciji Uradnega lista RS, ki ga udeleženci letos še posebej nestrpno pričakujejo, saj bo praktično naravnan k reševanju dilem v praksi, ki jih je prinesel nov Zakon o javnem naročanju (ZJN-3).

Tudi letošnji programski vodji kongresa, odvetnici mag. Maja Potočnik in Maja Prebil iz Odvetniške družbe Potočnik in Prebil prihajata iz prakse javnega naročanja in sta podrobno seznanjeni z vsemi težavami, pastmi in rešitvami, povezanimi z novim ZJN-3.

Preberi več

Prihodnost sistema javnega naročanja v Sloveniji in regiji

8. jun
Prihodnost sistema javnega naročanja v Sloveniji in regiji

Na 2. Mednarodnem kongresu javnega naročanja so se zbrali ponudniki in naročniki iz osmih držav v regiji. Na dvodnevnem kongresu naslavljajo razvoj sistema in izvajanje javnih naročil, spremembe sistema pravnega varstva ter razvoj informacijskih rešitev na področju javnega naročanja, prek katerega se v Sloveniji letno odda 3,7 milijarde evrov. Odločitve o spremembi pravnega varstva zaenkrat še ni.

Preberi več

Vsebina in glavni poudarki letošnjega kongresa javnega naročanja

11. maj
Vsebina in glavni poudarki letošnjega kongresa javnega naročanja

13. in 14. septembra 2016 bo v Portorožu potekal že 5. Kongres javnega naročanja, srečanje, ki je po vsebini največje strokovno srečanje naročnikov in ponudnikov v postopkih javnega naročanja pri nas.

Čeprav takšno strokovno srečanje vsako leto zagotavlja kakovostne vsebine in prinaša konkretne odgovore ob dilemah, ki se pokažejo v praksi, pa bo letošnje prineslo še posebno dodano vrednost za vse subjekte, ki se ukvarjajo z javnimi naročili, to je, da bo jeseni na voljo že prva konkretna praksa v zvezi z uporabo in razlago novega ZJN-3, ki je začel veljati 1. 4. 2016.

Preberi več

ESPD kot odraz zmanjšanja upravnih bremen v postopkih javnega naročanja

26. apr
ESPD kot odraz zmanjšanja upravnih bremen v postopkih javnega naročanja

Gospodarski subjekti, zlasti mala in srednja podjetja (MSP), ugotavljajo, da so velika ovira za njihovo sodelovanje v postopkih javnega naročanja administrativne obremenitve, saj je treba predložiti veliko potrdil ali drugih dokumentov v zvezi z razlogi za izključitev in pogoji za sodelovanje. Uporaba ESPD bo tako prinesla precejšnjo poenostavitev. Ni pa zanemarljivo, da ESPD poleg zmanjševanja administrativnih bremen pravzaprav zmanjšuje tudi stroške priprave ponudbe.

Preberi več

Nove definicije in opredelitve ZJN-3, ki začno veljati s 1. aprilom 2016

30. mar
Nove definicije in opredelitve ZJN-3, ki začno veljati s 1. aprilom 2016

S prvim dnem aprila začne veljati novi Zakon o javnem naročanju (ZJN-3). Obsežen predpis, s katerim sta v notranje pravo preneseni direktivi 2014/24/EU  in 2014/25/EU  (kot del reformnega paketa javnonaročniške zakonodaje iz leta 2104) in ki prvič v enem besedilu združuje dve področji javnega naročanja (klasični javni sektor in infrastrukturno področje), bo za uporabnike v praksi prinesel nove izzive.

Preberi več

Manj administrativnih bremen za hitrejši in učinkovitejši razvoj občin

2. mar
Manj administrativnih bremen za hitrejši in učinkovitejši razvoj občin

Ponudba storitev javnih služb ima v vsaki družbi pomemben delež, veliko odgovornost pri tem pa nosijo tudi občine, ki za izvajanje nekaterih svojih nalog pogosto ustanovijo javne (gospodarske) zavode. Prek njih se izvajajo javne službe v šolstvu, zdravstvu, kulturi in komunalnih dejavnostih, ki izvajajo del občinskih nalog.

Kot je bilo ugotovljeno na Kongresu javnega prava, ki ga je februarja 2016 pripravil Uradni list Republike Slovenije, se tako na lokalni kot na državni ravni javni subjekti srečujejo s številnimi ovirami pri svojem delovanju. Zbrali smo pomembne ugotovitve s kongresa, ki se nanašajo na poslovanje javnih subjektov na lokalni ravni. 

Kot na glavno težavo je treba opozoriti na (ne)učinkovito porabo javnih sredstev, ki zajema tako razporeditev sredstev oziroma načine financiranja kot nadzor nad izvajanjem javnih služb, torej porabo javnih sredstev. Javnih zavodov ni smiselno financirati na način pokrivanja nastalih stroškov, temveč bolj glede na obseg izvedene javne službe.

Preberi več

Ureditev javnega naročanja v Sloveniji

17. feb
Ureditev javnega naročanja v Sloveniji

Slovenski sistem javnega naročanja je ob koncu leta 2015 s sprejemom že četrtega zakona o javnem naročanju pridobil ne le posodobljeno, temveč tudi novo orodje za izvedbo postopkov javnega naročanja. ZJN-3 v primerjavi z dosedanjimi zakoni z enakim ali podobnim imenom vsebuje tudi določbe, ki urejajo javno naročanje na t. i. infrastrukturnem (utility) področju, ki se je do sedaj urejalo v posebnem zakonu, Zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev. Zaradi poenostavitve in boljše preglednosti se je zakonodajalec tokrat odločil, da bo podobni materiji obravnaval v enotnem aktu. Bolj podrobno o tem, zakaj in kakšne so posebne določbe, ki jih lahko uporabljajo naročniki, ki se ukvarjajo s posebnimi dejavnostmi, pa si lahko preberete v posebnem podpoglavju knjige Zakona o javnem naročanju

Kot rečeno, z uveljavitvijo tega zakona bodo sistem javnega naročanja v Republiki Sloveniji urejali trije posebni zakoni, Zakon o javnem naročanju, Zakon o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti  in Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja, na podlagi katerega se uveljavljajo pravice do pravnega varstva. V Sloveniji javna naročila normativno urejamo od sredine 90. let prejšnjega stoletja, prvi zakon o javnih naročilih, ZJN, pa je bil sprejet že leta 1997. Temu je tri leta kasneje sledil drugi zakon, ZJN-1, ta je bil skoraj v celoti prenovljen leta 2004. Sledil mu je tretji zakon, Zakon o javnem naročanju (ZJN-2), ki je prvič in v celoti v slovensko zakonodajo povzel tudi evropske direktive s področja javnega naročanja.

Preberi več

Kaj prinaša nov Zakon o javnem naročanju, ZJN-3

6. jan
Kaj prinaša nov Zakon o javnem naročanju, ZJN-3

Republika Slovenija je morala sprejeti nov zakon s področja javnega naročanja zato, da je v pravni red prenesla direktivo 2014/24/EU1 in direktivo 2014/25/EU.2 Zakonodajalec je direktivi združil v enoten zakon, ki velja tako za splošno kakor tudi za infrastrukturno področje, odločil pa se je še, da tiste institute, ki so urejeni v direktivah, skoraj dobesedno prenese v slovensko zakonodajo. Tako smo z novim ZJN-3 dobili nekoliko prenovljene postopke javnega naročanja, med katerimi kaže opozoriti predvsem na novosti, ki se nanašajo na izvedbo pogajanj brez predhodne objave obvestila o javnem naročilu. Sedanji postopek s pogajanji po predhodni objavi je nadomeščen s konkurenčnim postopkom s pogajanji.

Zakon prinaša nov postopek, imenovan partnerstvo za inovacije. Za izvedbo postopkov so določeni krajši roki, prav tako je ukinjen institut zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, kar bo pripomoglo k skrajšanju postopka javnega naročanja. Naročniki imajo več svobode pri izbiri vrste in oblike postopka, prav tako je olajšan dostop do postopkov, ki vključujejo pogajanja. Pravila za izvedbo pograjanj so bolj normirana in zahtevajo večjo varnost za ponudnike, naročnikom pa omogočajo enako fleksibilnost pri vsebini in načinu pogajanj.

Preberi več

Kaj prinaša ZJN-3 na področju gradbenih poslov?

23. dec
Kaj prinaša ZJN-3 na področju gradbenih poslov?

Zaradi potrebe po implementaciji direktive o javnem naročanju 2014/24/ES bo 1. aprila 2016 začel veljati nov ZJN-3, ki v enem zakonu združuje trenutno veljavna materialna zakona, ZJN-2 in ZJNVETPS.

Na področju gradenj ZJN-3 prinaša nekatere novosti, med katere zagotovo spada nemožnost izločitve sklopov do vrednosti milijon evrov oziroma do 20 odstotkov vrednosti javnega naročila, kot danes to dopušča peti odstavek 14. člena ZJN-2.

Postopek oddaje javnega naročila male vrednosti bo mogoče izvesti do višjih mejnih vrednosti, saj bo po novem naročilo male vrednosti pri javnem naročilu gradnje dopustno, če je vrednost javnega naročila na splošnem področju enaka ali višja od 40.000 evrov in nižja od 500.000 evrov ter na infrastrukturnem področju enaka ali višja od 100.000 evrov in nižja od 1.000.000 evrov (danes je meja v ZJN-2 274.000 evrov, po ZJNVETPS pa 844.000 evrov).

Preberi več

Kaj so javna naročila in-house?

25. nov
Kaj so javna naročila in-house?

Kot t. i. javna naročila in-house lahko opredelimo tista naročila oziroma razmerja, ko naročnik (zavezanec za javna naročila) podeli naročilo »svojemu« podjetju in mu ni treba iskati naročila »zunaj na trgu«, kar pomeni, da je tako izključena uporaba pravil javnega naročanja.
Na podlagi veljavne zakonodaje1 veljajo naročila in-house za splošne izjeme, ki niso predmet javnega naročanja, kar pomeni, da javnega naročila ni treba izvesti za pogodbe, sklenjene med naročniki in gospodarskimi subjekti, nad poslova­njem katerih imajo ti naročniki nadzor, primerljiv nadzoru nad notranjimi organizacijskimi enotami naročnika. Pri tem morajo biti izpolnjeni pogoji, da:

– gospodarski subjekt izvaja pretežni del svojih dejavnosti za naročnika,
– gospodarski subjekt za javno naročilo, ki se odda po tej točki, naroča to blago, storitve ali gradnje, upoštevaje določbe tega zakona, tudi če sam ni naročnik, in
– da je vrednost predmeta naročanja enaka ali nižja od cen za ta predmet na trgu.

Instituta naročil in-house direktivi 2004/18 ES in 2004/17 ES normativno nista urejali, ampak se je ta institut razvil s sodno prakso Sodišča Evropske unije.

Preberi več

Najpogostejše napake pri oddajanju javnih naročil gradenj

11. nov
Najpogostejše napake pri oddajanju javnih naročil gradenj

Javna naročila gradenj sestavljajo največji del javnonaročniškega trga, njihova vrednost pa je v letu 2014 znašala kar 986.963.750 EUR.

Postopki naročil gradenj so zaradi velikega zanimanja ponudnikov zato pogosto podvrženi presoji Državne revizijske komisije, posledica tega pa je višja kakovost razpisne dokumentacije. Kljub temu pa se v praksi še zmeraj pokažejo napake, na katere tako ponudniki kot naročniki niso pozorni.

Namen prispevka je predstaviti ključne napake pri oddajanju javnih naročil gradenj, ugotovljene v zadnjem obdobju.

Računske napake ob nepredvidenih delih

Skladno s četrtim odstavkom 78. člena ZJN-2  sme naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti očitne računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Isti odstavek zakona še določa, da se količina in cena na enoto ne smeta spreminjati. Ta določba se v praksi pogosto uporablja, saj je popis del v postopkih javnih naročil običajno zelo obsežen in je statistična verjetnost vsaj ene napake velika.

Napako naročnik običajno odpravi tako, da sam ugotovi pravilno ponudbeno vrednost in ponudnika zaprosi za soglasje za upoštevanje te vrednosti, pri čemer ponudniki navadno v celoti sledijo pozivu naročnika in soglasje tudi dajo. Pri tem pa je pogosto spregledano, da odprava računske napake ni možna, kadar je naročnik v popisu del predvidel tudi obračun določenega deleža nepredvidenih del.

Državna revizijska komisija je namreč že leta 2013 v zadevi št. 018-022/2013-5, nazadnje pa leta 2015 v zadevi št. 018-016/2015-4 odločila, da odprava računske napake ne sme imeti za posledico spremembe cene na enoto, tega pa ni mogoče zagotoviti, kadar je od preračuna posamezne postavke odvisna druga postavka ponudbenega predračuna, npr. 10 odstotkov nepredvidenih del, ki se obračuna od vrednosti vseh drugih postavk. Zaradi jasnega stališča Državne revizijske komisije v takšnih primerih ima napaka za posledico izločitev ponudbe iz postopka javnega naročila.

Preberi več

Ali so javna naročila vse večja poslovna priložnost tudi za mala in srednje velika podjetja?

16. sep
Ali so javna naročila vse večja poslovna priložnost tudi za mala in srednje velika podjetja?

Javni sektor z javnimi naročili ustvarja pomembne poslovne in razvojne priložnosti. To še posebno velja za mala in srednje velika podjetja, v katerih lahko tudi najmanjši projekti pomembno pripomorejo k njihovi dolgoročni poslovni rasti. Ker je to lahko dobra spodbuda za gospodarsko rast, pa morajo tudi vlade vse bolj razmišljati o njihovem vključevanju v javno naročanje.

Veliko malih in srednje velikih podjetij se je v preteklosti izogibalo javnim naročilom. V pripravo naročil so vlagala veliko časa, energije in sredstev, toda le redka podjetja so bila pri tem zares uspešna. S spremembami glede nižjih zahtev in skrajšanih rokov izvedbe plačil bi mala in srednje velika podjetja v procesu javnega naročanja lahko postala veliko bolj konkurenčna.

Preberi več

Novosti ZJN-3 na 4. Kongresu javnega naročanja

22. jul
Novosti ZJN-3 na 4. Kongresu javnega naročanja

22. in 23. septembra 2015, bo v Grand hotelu Bernardin v Portorožu, že 4. Kongres javnega naročanja. Letos bo še posebej zanimiv in aktualen, saj se zaradi novih Evropskih direktiv pripravlja povsem prenovljena zakonodaja, ki bo urejala javno naročanje in oddajo koncesij.

Predlog novega zakona o javnem naročanju, ki je poimenovan ZJN-3, je že prestal javno obravnavo, po sprejemu v Državnem zboru Republike Slovenije bo začel veljati predvidoma aprila 2016. ZJN-3 združuje t. i. »klasično« in »infrastrukturno« področje javnega naročanja v enem zakonu, bolj bo pregleden in s tem olajšal delo javnih naročnikov in tudi ponudnikov.

Preberi več