Civilno medicinsko pravo

23. maj
Civilno medicinsko pravo

Z monografijo Civilno medicinsko pravo avtorice profesorice dr. Viktorije Žnidaršič Skubic, izdane pri založbi Uradni list Republike Slovenije na začetku leta 2018, je slovenska strokovna pravna literatura pridobila težko pričakovano delo na področju civilnega medicinskega prava. Gre za celovit prikaz temeljnih znanj s tega pravnega področja, s posebnimi poudarki na etično-moralnih izhodiščih, ki tvorijo njegovo podstat in obenem pogojujejo njegov razvoj.

Avtorica v sedmih poglavjih splošnega dela in v ločenem sklopu posebnega dela na izviren in zanimiv, predvsem pa bralcu jasen način predstavi zgodovinske mejnike civilnega medicinskega prava, obravnava njegove posamezne institute in veljavno zakonodajo, v kontekst tega prikaza pa vnaša tudi aktualne dileme in predstavi argumente, ki omogočajo poglobljen razmislek in razpravo.

Preberi več

Razveza zakonske zveze na tožbo

9. maj
Razveza zakonske zveze na tožbo

Zakonca, ki imata skupne otroke, nad katerimi imata starševsko skrb, se po DZ, preden vložita tožbo ali predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze, udeležita predhodnega svetovanja pri centru za socialno delo.1 Predhodno svetovanje se podobno kot nekdaj svetovalni razgovor ne izvede, če je eden od zakoncev nerazsoden, neznanega prebivališča, pogrešan ali če eden ali oba zakonca živita v tujini. Zakonca se morata predhodnega svetovanja udeležiti osebno brez pooblaščencev. Center za socialno delo povabi stranki na predhodno svetovanje v 14 dneh po prejemu predloga za predhodno svetovanje. O opravljenem predhodnem svetovanju naredi zapisnik, iz katerega je razvidno, da sta se razgovora udeležila zakonca, ki nameravata vložiti predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze ali tožbo za razvezo zakonske zveze (prvi in drugi odstavek 204. člena DZ).

Preberi več

Do višje učinkovitosti in nižjih stroškov s poslovnim kartičnim potovalnim računom

11. apr
Do višje učinkovitosti in nižjih stroškov s poslovnim kartičnim potovalnim računom

V času vse večjih regulatornih zahtev in sprememb se banke in druge plačilne institucije soočajo z izzivi novih poslovnih modelov, ki morajo temeljiti na povečanem obsegu poslovanja ter dvigu storilnosti in dobičkonosnosti. Odmik od klasičnih kartičnih in plačilnih produktov je tako nujen, s tem pa je povezano iskanje alternativnih, segmentno usmerjenih storitev z večjo dodano vrednostjo. 

Preberi več

Nadzor nad gradnjo – ustavitev gradnje

10. apr
Nadzor nad gradnjo – ustavitev gradnje

Investitorjeva obveznost imenovanja nadzornika, ki je eden od udeležencev pri graditvi objektov, je predpisana v javnem interesu, in sicer v Gradbenem zakonu (GZ).1 V tem zakonu so glede na Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) naloge nadzornika podrobneje opredeljene in nadzornik ima po novem več pooblastil v zvezi z izvajanjem gradnje. Ena od novosti je, da lahko nadzornik ali vodja nadzora ustavita gradnjo, gradnjo pa mora v primeru zamenjave vodje nadzora ustaviti tudi naročnik.

Preberi več

Računalniška podpora določa delo kontrolerja

14. mar
Računalniška podpora določa delo kontrolerja

Kontrolinga si brez kakovostne in zanesljive računalniške podpore ni mogoče predstavljati. Z ustrezno programsko opremo, kot so sodobna orodja Business Inteligence (BI), se kontroler osvobodi rutinskih opravil in se lahko predvsem ukvarja z razlago ekonomskih pojavov in napovedovanjem njihovega razvoja v prihodnosti, spremlja realizacijo plana in uresničevanje ciljev, s tem pa prevzema vlogo aktivnega svetovalca managementu.

Danes se od BI-produktov zahteva, da so hitri, zanesljivi, enostavni za uporabo ter bogati z grafiko in vgrajenimi funkcijami za razne statistične izračune, planiranje, ugotavljanje odmikov, napovedovanje, izračune kazalnikov ipd., in seveda, za dobro integracijo z drugimi (npr. ERP) sistemi v podjetju.

Preberi več

Pika kartica: Sprejemati nove plačilne storitve ali jih ustvarjati?

14. mar
Pika kartica: Sprejemati nove plačilne storitve ali jih ustvarjati?

Kupec se spreminja, z novimi tehnologijami se vse odvija precej hitreje. Najpomembnejša je priročnost, kupec si želi enostaven in hiter nakup. Hitro izkoristi možnosti, ki jih tehnološko okolje ponuja, in pri novih nacinih plačevanja ni nič drugače. Pri tem je pomembno zaupanje, nakup mora biti varen. PSD2 in GDPR nam dajeta dobro osnovo za ustvarjanje zaupanja v pravo nakupno-plačilno izkušnjo. Bomo opazovali ta razvoj ali bolj konkretno izkoristili izziv?

Kako se naš kupec spreminja? Kakšen je sodobni kupec? Predvsem ima vse bolj zahtevna pričakovanja. Želi enostaven, hiter in varen nakup. Moti ga preveč (nerelevantnih) možnosti in informacij, njihovo iskanje, izgubljanje časa v vrsti. Ne želi si več osebnega stika in klepeta s prodajnim osebjem. Raje nakup opravi sam in je nekako ponosen na svojo samostojnost in učinkovitost. Še vedno pa pričakuje nagrado za obisk trgovine oziroma opravljen nakup, pri čemer išce posebne prilagojene ugodnosti. Priročnost je naša nova mantra.

V Mercatorju se spremenjenim navadam kupcev na tem področju ne samo prilagajamo, temveč si ob spremembah postavimo tudi kakšen dodaten izziv. Tako smo pred 20 leti kot prvi trgovec v Sloveniji ustvarili spletno trgovino z izdelki za vsakodnevno rabo. Pozneje smo tudi prvi postavili samopostrežne blagajne (TIK-TAK). Omogočili smo storitev nakupovanja prek aparata M Sken in mobilno aplikacijo M Sken Mobile, s katerima kupec izdelke že pri policah skenira sam in nato na blagajni le konča nakup s plačilom. Kot prvi trgovec smo omogočili nakupovanje z mobilno aplikacijo MOJ M direktno z nakupovalnih listkov na aplikaciji.

Preberi več

Elektronska oddaja ponudb v javnih naročilih obvezna po 1. aprilu 2018

28. feb
Elektronska oddaja ponudb v javnih naročilih obvezna po 1. aprilu 2018

Ne, to ni prvoaprilska šala; razen v izjemnih primerih bodo naročniki morali po 1. aprilu 2018 zagotoviti elektronski prejem ponudb v javnih naročilih.

Vabimo vas na seminar, na katerem boste izvedeli, kako spremenjene postopke najenostavneje vpeljete v svojo organizacijo javnega naročanja. Namenjen je naročnikom, ki izvajajo javna naročila, in tudi ponudnikom, ki bodo morali oddajati elektronske ponudbe v postopkih javnega naročanja. 

Preberi več

Novi Gradbeni zakon

28. feb
Novi Gradbeni zakon

V Uradnem listu RS, št. 61/17, je bil 2. novembra 2017 objavljen Gradbeni zakon (v nadaljevanju: GZ), ki se bo začel uporabljati 1. junija 2018. Nadomešča dosedanji Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 s spremembami, v nadaljevanju: ZGO-1) in prinaša novosti pri pogojih za graditev objektov in drugih vprašanjih, povezanih z graditvijo objektov, ki naj bi odpravile dosedanje težave in pospešile postopke v zvezi z gradnjo.

Spremenjene so nekatere definicije, tako je definicija objekta razširjena tudi na nekatere gradbene posege, ki po definiciji v veljavnem ZGO-1 nimajo lastnosti objekta (npr. utrditve zemljišč, nasipavanja in odkopavanja), uvedenih je več povsem novih izrazov, drugače so urejeni udeleženci pri graditvi objektov. Izvajalec, ki želi opravljati dejavnost gradbeništva, si mora tako za opravljanje te dejavnosti, razen dejavnosti izvajanja zaključnih gradbenih del, ki pomembno ne vplivajo na izpolnjevanje bistvenih zahtev, poleg registracije za opravljanje dejavnosti urediti zavarovanje odgovornost za škodo v skladu z zakonom in z najmanj enim delavcem, ki izpolnjuje pogoje za vodjo del, skleniti pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja (67. člen ZDR-1).

Preberi več

Kazenski zakonik (KZ-1) z uvodnimi pojasnili k noveli KZ-1E

14. feb
Kazenski zakonik (KZ-1) z uvodnimi pojasnili k noveli KZ-1E

Prvega junija 2017 je Državni zbor z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1E)1 sprejel že peto novelo Kazenskega zakonika (KZ-1).2 Opevana odprava dosmrtnega zapora, za katero si nadvse prizadevajo kriminologi s Kriminološkega inštituta v Ljubljani in podporniki blažjega kaznovanja ter ščitenja pravic in dobrobiti storilcev kaznivih dejanj, pri čemer pa se pogosto pozablja na pravice žrtev in njihovih svojcev ter interes ostalih v družbi, da se najhujši zločinci preprosto za vedno izločijo iz družbe, ni uspela. Tudi sicer za tako spremembo še vedno nismo slišali prepričljivih kazenskopravnih argumentov, temveč le sociološka in kriminološka polemiziranja. A ne glede na opustitev te "drastične" spremembe je novela KZ-1E prinesla kar nekaj novosti, zato je nadvse dobrodošlo celovito prečiščeno besedilo Kazenskega zakonika s prenovljenim stvarnim kazalom mag. Janeza Topliška in dr. Sabine Zgaga, z okrepljenimi novostmi v besedilu in uvodnimi pojasnili profesorja dr. Matjaža Ambroža, združeno v knjigi Kazenski zakonik (KZ-1) z uvodnimi pojasnili k noveli KZ-1E založbe Uradni list Republike Slovenije.3 Lepa dopolnitev je tudi besedilo Zakona o odgovornosti pravnih oseb (ZOPOKD),4 ki je zdaj že kar tradicionalen dodatek h knjigi.

Preberi več

Prihajajoče spremembe pri brezgotovinskih plačilih

31. jan
Prihajajoče spremembe pri brezgotovinskih plačilih

Kaj se na podlagi tehnološkega napredka in pomembnih zakonodajnih sprememb v letu 2018 spreminja pri brezgotovinskih plačilih?

Kako bo to vplivalo na banke, kartične sheme, ter kako se bo to poznalo v trgovinah, lekarnah, na recepcijah, pri nakupih po spletu izza mize ali s pametnega telefona ali tablice?

Ter predvsem, kaj bomo od tega v pogledu cen, varnosti in novih možnosti imeli uporabniki?

V Evropski uniji je z januarjem napočilo obdobje uvajanja prelomnih novosti v dejavnosti plačilnih storitev. Na področju plačevanja, ki postaja vedno bolj on-line in mobilno, se krepko povečujeta število in delež elektronskih transakcij. Tehnološkim novostim in z njimi povezanim poslovnim priložnostim se je v tej dejavnosti pridružila ločnica, uvedba prenovljene Direktive o plačilnih storitvah PSD2, s katero naj bi se začelo obdobje znižanih tarif storitev, boljše zaščite kupcev in zakonskih pogojev za uvedbo digitalnih sprememb, ki so deloma že, nato pa bodo še bolj preoblikovale panogo finančnih storitev, a tudi druga področja poslovanja, s trženjem na čelu.

Začenja se novo poglavje boja za bližino uporabniku. Svetovna analitska podjetja napovedujejo, da je na petih glavnih področjih bančnega poslovanja s prebivalstvom do leta 2025 na udaru več kakor 40 odstotkov bančnih prihodkov ter med 20 in 60 odstotkov dobička!

Preberi več

Kaj je vinkulacija na področju gradbenega zavarovanja?

6. dec
Kaj je vinkulacija na področju gradbenega zavarovanja?

Na področju zavarovalništva se pogosto pojavlja potreba po vinkulaciji zavarovalne police, pri čemer zakonskih predpisov, ki bi urejali vprašanje vinkulacije, ni. Prispevek obravnava posebnosti uporabe vinkulacije zavarovalnih polic na področju izvajanja gradenj.

Vinkulacija zavarovalne police pomeni vnaprej dano izjavo zavarovanca, da bo zavarovalnica po nastopu zavarovalnega primera izplačala zavarovalnino določeni osebi oziroma da se brez privolitve te osebe zavarovalnina zavarovancu ne sme izplačati.1 V skladu s sodno prakso takšna izjava zavarovanca predstavlja zastavo prihodnje pogojne terjatve, katere namen je zavarovanje terjatve vinkulacijskega upravičenca iz drugega pravnega razmerja. Vinkulira se zavarovalna polica (zavarovalna vsota) in ne že obstoječa konkretna terjatev, ki je lahko predmet cesijske pogodbe.2 Vinkulacija je smiselna in utemeljena, če je dana v korist tistega, ki ima materialni interes do zavarovalnine, če nastopi škodni primer.3 Vinkulacija ni prenos zavarovalne pogodbe (assignment insurance contract), sprememba pogodbenih strank in tudi ne prenos pravic iz zavarovalne pogodbe (assignment of policy), prenos lastniške pravice na zavarovani stvari, prenos police in prenos posamezne pravice – indosament. Z vinkulacijo se ne spreminjajo položaj in lastnosti zavarovanca.

Preberi več

Kaj nam prinesejo dobri pogovori s sodelavci?

30. avg
Kaj nam prinesejo dobri pogovori s sodelavci?

Odgovor na to vprašanje je sila preprost. Za vsakega udeleženca v pogovoru seveda nekaj drugega.

Zaposleni z vsakim pogovorom s svojim
vodjem dobijo smernice za uspešno delo na svojem področju. Pridobijo informacije, kaj se od njih pričakuje, ter informacije o dosedanjem delu in uspešnosti pri njem. Priložnost imajo predati svoja mnenja in predloge ter ne nazadnje bolje spoznajo svojo vlogo v delovnem procesu.

Preberi več

Kakšne so pristojnosti glavnega inšpektorja?

19. jul
Kakšne so pristojnosti glavnega inšpektorja?

Iz 10. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN):

  • Glavni inšpektor vodi in predstavlja inšpektorat, organizira in koordinira delo inšpektorjev ter v okviru svojih pooblastil odgovarja za zakonitost, kakovost in učinkovitost dela inšpekcije.
  • Določi letni načrt izvajanja nalog inšpekcijskega nadzora ter način dodeljevanja zadev posameznim inšpektorjem v skladu s predpisi, ki urejajo upravno poslovanje.
  • Glavni inšpektor mora pristojnemu ministru in Inšpekcijskemu svetu posredovati letna poročila, ki vključujejo zlasti podatke o številu zadev, o času reševanja posamezne zadeve, o spoštovanju rokov pri reševanju posameznih zadev in o realizaciji letnih načrtov dela.
  • Glavni inšpektor lahko namesto poročila iz prejšnjega odstavka predloži pristojnemu ministru in Inšpekcijskemu svetu letno poročilo, izdelano v skladu s posebnim zakonom, če to poročilo vsebuje podatke iz prejšnjega odstavka.
  • V primerih, ko inšpekcija deluje znotraj organa, ki ni inšpektorat, pristojnosti glavnega inšpektorja iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena opravlja predstojnik organa.


Preberi več

Plačevanje v prihodnosti

24. maj
Plačevanje v prihodnosti

V Abanki smo z veseljem sprejeli vabilo za sodelovanje na konferenci Novi izzivi v dejavnosti finančnih storitev. Nove tehnologije narekujejo in omogočajo spreminjanje plačil in tudi plačilnih navad, kar pomeni ključne poslovne izzive za banko. Uporaba pametnih telefonov, ki so v bistvu zmogljivi računalniki, se čedalje bolj povečuje. Uporabniki želijo na svoji mobilni napravi opraviti vse dnevne in tudi manj rutinske aktivnosti (nakupovati, spremljati dogodke ipd.) – preprosto, kjerkoli in kadarkoli.

Preberi več

O ZUP-u, ustavni pravici do vode in uresničevanju urbanih projektov z javno-zasebnim partnerstvom

24. maj
 O ZUP-u, ustavni pravici do vode in uresničevanju urbanih projektov z javno-zasebnim partnerstvom

Letošnji Dnevi javnega prava 2017 bodo osvetlili področja prava in managementa v javnem sektorju. Predstavile se bodo aktualne teme in vprašanja, ki so prisotna na tem področju. V ospredju bodo predvsem Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP), ustavna pravica do vode in njen vpliv na zakonodajo ter vprašanje uresničevanja urbanih projektov z javno-zasebnim partnerstvom.

Na prvi od dveh vzporednih sekcij bodo obravnavana aktualna vprašanja upravnega postopka, torej predvsem tista, ki jih je v splošnem in posebnih upravnih postopkih prinesel razvoj pravne znanosti in sodne prakse.

Eno takih aktualnih vprašanj so denimo procesne predpostavke. Ta v procesnem pravu zagotavljajo ekonomičnost postopka, a povzroča njihovo nepremišljeno širjenje v konkretnih upravnih zadevah nasprotne učinke. Formalni preizkus se tako približuje vsebinskemu, kar postavlja pod vprašaj osnovne procesne pravice strank in celoten ugotovitveni ter dokazni postopek. Nekritično postavljanje formalnih zahtev ustvarja idealno podlago za (tudi upravičene) pomisleke o zbirokratiziranosti uprave, za katero je forma pomembnejša kot vsebina.

Preberi več

Kontroling je več kot le priprava poročil za management

10. maj
Kontroling je več kot le priprava poročil za management

V povezavi s kontrolingom in nalogami kontrolerja si največkrat predstavljamo pripravo planov in pripravo poročil; to sta res področji, ki dandanes v podjetjih najbolj zaposlujeta kontrolerje. V vsakdanji poslovni praksi opažam, da je veliko kontrolerjevega časa namenjenega prav zbiranju in obdelavi podatkov, potrebnih za pripravo poročil, in potem zmanjka časa za analizo podatkov in svetovanje managerjem (oziroma odgovornim osebam).

Bistvo
kontrolinga je v tem, da vsaka odgovorna oseba deluje in odloča ciljno usmerjeno. Cilji so postavljeni v letnih planih in dogovorih. Ni smiselno, da ima dostop do ustreznih informacij le generalni direktor, ki potem na njihovi podlagi »pritiska« na nižje ravni managementa (middle management). Vsaka odgovorna oseba, pristojna in odgovorna za neko (svoje) področje, mora imeti na voljo potrebne informacije za odločanje, in to pravočasno, da se lahko kakovostno odloči.

Preberi več

Ukrepi danes za jutri – pravica do pitne vode v Ustavi RS

7. dec
Ukrepi danes za jutri – pravica do pitne vode v Ustavi RS

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2010 opredelila pravico do vode kot temeljno človekovo pravico.1 Sedaj se je z vpisom neodtujljive pravice do vode v Ustavo njenim ciljem pridružila tudi Slovenija. Ustavni zakon o dopolnitvi III. poglavja Ustave Republike Slovenije je Državni zbor Republike Slovenije sprejel 25. novembra 2016, objavljen pa je bil v Uradnem listu RS, št. 75/2016.

V Ustavo vnesen 70.a člen določa, da ima vsakdo pravico do pitne vode, da so vodni viri javno dobro v upravljanju države ter da služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev ter v tem delu niso tržno blago.
V Ustavi je odslej zapisano tudi, da oskrbo prebivalstva s pitno vodo zagotavlja država preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno.

 

Preberi več

Izobraževanje za pridobitev potrdila o usposobljenosti za člana nadzornih svetov ali upravnih odborov družb

7. dec
Izobraževanje za pridobitev potrdila o usposobljenosti za člana nadzornih svetov ali upravnih odborov družb

Podjetje Planet GV ponovno razpisuje 17., 24. in 31. januarja 2017 Izobraževanje za pridobitev potrdila o usposobljenosti za člana nadzornih svetov ali upravnih odborov družb.

Vodenje družbe je osebna odgovornost članov nadzornih svetov in upravnih odborov ter vodij. Ravno zato morate za učinkovito in odgovorno vodenje družb imeti široko pravno in finančno znanje, poznati zakonodajo, znati ocenjevati poslovne priložnosti, partnerje in konkurente, se odzivati na težave v podjetju in jih preprečevati.

Preberi več

Zunajknjižno priposestvovanje in načelo zaupanja v zemljiško knjigo

12. okt
Zunajknjižno priposestvovanje in načelo zaupanja v zemljiško knjigo

Drugi odstavek 44. člena SPZ določa, da pravica, ki je pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in v zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo.1 Izraz javna knjiga je treba razlagati kot zemljiška knjiga.
Ta določba omejuje možnost zunajknjižnega priposestvovanja za primer, ko pravica na nepremičnini, ki je bila pridobljena s priposestvovanjem, pride v konflikt s pravico dobrovernega pravnoposlovnega pridobitelja pravice na isti nepremičnini. Tu gre za izpeljavo načela zaupanja v zemljiško knjigo (10. člen SPZ, 8. člen ZZK-1), ki jo je določal že ODZ v § 1500.

Preberi več

Vabljeni na Nepremičninski razvojni forum in izobraževanje za cenilce

31. avg
Vabljeni na Nepremičninski razvojni forum in izobraževanje za cenilce

21. in 22. septembra 2016 bo v Kristalni palači BTC v Ljubljani potekal Nepremičninski razvojni forum, 12. tradicionalna nepremičninska konferenca v organizaciji Planet GV. Vsako leto  združuje številne strokovnjake iz zasebnega in javnega sektorja in dodatno organizira tudi izobraževanje za sodne cenilce in sodne izvedence gradbene stroke.  

 

Preberi več

Razvrščanje izvedenih stvarnih pravic - prednostno načelo

8. jun
Razvrščanje izvedenih stvarnih pravic - prednostno načelo

Prednostno načelo, ki je kot pravno načelo tudi ustrezno operacionalizirano v SPZ1  in drugih predpisih (na primer v ZZK-1,2 ZIZ,3 ZFPPIPP4), velja za razvrščanje izvedenih stvarnih pravic. Dve izključni lastninski pravici na isti stvari ne moreta nastati (prej pridobljena lastninska pravica izključuje pravno možnost nastanka poznejše lastninske pravice), nastane pa lahko več izvedenih stvarnih pravic na isti stvari. V tej zvezi velja že omenjeno pravilo, da ima prej pridobljena izvedena stvarna pravica prednost pred pozneje pridobljeno izvedeno stvarno pravico.

Preberi več

Kaj so regulativne tehnike?

13. apr
Kaj so regulativne tehnike?

V razmerju med teorijo in prakso se prepletajo ideje in dejanja: prve nakazujejo cilje, druga uporabljajo sredstva, s katerimi uresničujemo prve. Tudi v pravu temeljni nameni predpisov nakazujejo sredstva, s katerimi jih (lahko) uresničujemo; gre za nerazdružljivo mrežo kombinacij, ki v odvisnosti od časa in prostora dajejo najprimernejšo alternativo danemu kontekstu drugih okoliščin.

Delo Regulativne tehnike v slovenski prostor vnaša zavedanje o pomembnosti različnih vzrokov, ki vplivajo na določitev ciljev, prav tako pa tudi na izbiro sredstev za doseganje ciljev. Podaja nam vzroke za nastanek razlik v regulativni okolici, ki izhajajo iz različnih pogledov na institucionalno ureditev, iz raznovrstnosti kot merila kompleksnosti in kulturnih konceptov, na katerih temeljijo javne reforme.

Preberi več

Razkritje tajnih podatkov v pravdnem postopku

3. feb
Razkritje tajnih podatkov v pravdnem postopku

»Razkritje tajnih podatkov v pravdnem postopku predstavlja svojevrsten paradoks,« v decembrski, najnovejši številki revije Pravnik opozarja državna pravobranilka na Državnem pravobranilstvu v Ljubljani in doktorska kandidatka na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani Ivanka Demšar Potočnik.

Na eni strani obstaja namreč potreba po varovanju tajnih podatkov, ki se kaže v tem, da se nepooblaščenim osebam preprečita dostop in seznanitev z vsebino tovrstnih informacij. Na drugi strani pa obstaja potreba, da se vsi udeleženci civilnopravdnega postopka seznanijo s celotnim procesnim gradivom, torej tudi s tajnimi podatki, če jih bo sodišče uporabilo za podlago odločitve v konkretnem pravdnem sporu.

V prispevku Demšar Potočnikova med drugim zagovarja stališče, da bi bilo treba v Zakonu o pravdnem postopku (ZPP) glede razkritja tajnih podatkov urediti dve vrsti vprašanj.

Preberi več

Poznate dobro prakso pri izdelavi razpisne dokumentacije v okviru operacije celostna prometna strategija?

20. jan
Poznate dobro prakso pri izdelavi razpisne dokumentacije v okviru operacije celostna prometna strategija?

Ministrstvo za infrastrukturo je 16. oktobra lani v Uradnem listu RS objavilo javni razpis za sofinanciranje operacije »celostna prometna strategija«, CPS, ki se bo izvajala v okviru operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020.

Poleg vseh preostalih zahtev, ki jih določa ministrstvo za infrastrukturo, je med drugim v razpisni dokumentaciji določeno, da mora upravičenec (občina, ki kandidira za pridobitev sredstev) najkasneje v osmih (8) dneh od podpisa pogodbe z ministrstvom objaviti javno naročilo za izdelavo CPS.

Ker se predvideva, da bo ministrstvo za infrastrukturo odločbo in pogodbo o sofinanciranju potrjenim upravičencem poslalo v prihajajočem obdobju, je skladno z zgoraj opredeljeno zahtevo in terminsko določenim rokom za objavo javnega naročila za izbiro izdelovalca CPS na portalu javnih naročil nujno potrebno, da upravičenci pravočasno pripravijo celotno dokumentacijo, kot jo za postopke javnih naročil zahteva relevantna zakonodaja. Pri tem pa sta bistvenega pomena tudi opredelitev dokumentacije in definiranje predmeta javnega naročila.

Preberi več

Pomembno je ločeno spremljati javno službo in tržno dejavnost

23. dec
Pomembno je ločeno spremljati javno službo in tržno dejavnost

Izvajalci storitev splošnega pomena (izvajalci javne službe in javne gospodarske službe) pogosto nastopajo tudi kot ponudniki storitev ali blaga na trgu. Razlogi za prodajo blaga in storitev na trgu so različni. Tako želijo nekateri ponudniki učinkoviteje izkoristiti zaposlene in sredstva ter tako pridobiti dodatne vire financiranja, v drugih primerih pa je ponudba tržnih storitev bodisi del poslanstva izvajalca ali pa je neločljivo povezana z osnovno dejavnostjo.

Ločeno spremljanje dejavnosti javne (gospodarske) službe in tržne dejavnosti postaja čedalje pomembnejše, in to tako za dajalce javnih pooblastil, predvsem ministrstva in občine, kot za izvajalce (zavodi, javne gospodarski zavodi in gospodarske družbe). Financerji dejavnosti splošnega pomena in ustanovitelji zahtevajo jasnejši pregled in nadzor nad dejavnostjo, ki jo financirajo, saj se pogosto srečujejo s proračuni, ki se znižujejo iz leta v leto, hkrati pa jih v to silita tudi tako evropska kot nacionalna zakonodaja. Evropska komisija je že leta 2006 sprejela Direktivo o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij (direktiva 2006/111/ES), ki jo je Slovenija z zakonom prenesla v svoj pravni red.

Preberi več

Pomen razpolagalnega upravičenja pri razpolaganju z lastninsko pravico na nepremičnini

9. dec
Pomen razpolagalnega upravičenja pri razpolaganju z lastninsko pravico na nepremičnini

»Razpolagalno upravičenje je pravna možnost imetnika pravice razpolagati s to pravico na določen način,« v najnovejši številki revije Pravnik pojasnjujeta dr. Nina Plavšak in
dr. Renato Vrenčur
.

Drugače kot materialnopravno upravičenje, ki ga vključuje vsaka (civilna) pravica, razpolagalno upravičenje ni nujna sestavina pravice. »Za (določno) opredelitev razpolagalnega upravičenja, ki ga vključuje posamezna pravica, je treba opredeliti tudi način razpolaganja, ki je predmet tega upravičenja,« poudarjata avtorja in dodajata, da z izrazom način razpolaganja označujemo vrsto pravne posledice (učinka), ki jo povzroči določeno razpolaganje s pravico: »Lastninska pravica vključuje razpolagalno upravičenje njenega imetnika, da z njo razpolaga tako, da jo prenese na novega imetnika, jo omeji z ustanovitvijo izvedene pravice ali jo preoblikuje, na primer z oblikovanjem etažne lastnine.«

Razpolagalno upravičenje odsvojitelja ni niti predpostavka za veljavnost zavezovalnega pravnega posla (na primer prodajne pogodbe) niti predpostavka za veljavnost razpolagalnega pravnega posla (zemljiškoknjižnega dovolila), s katerim pridobitelj razpolaga z lastninsko pravico na določeni nepremičnini.

Preberi več

Kakšna je sodna praksa ob ZGO-1?

11. nov
Kakšna je sodna praksa ob ZGO-1?

Statistični podatki kažejo, da je v Republiki Sloveniji več kot tri četrtine naseljenih stanovanjskih nepremičnin lastniških. Med Slovenci tradicionalno zakoreninjena navezanost na nepremičnine zato pripelje do razmeroma velikega zanimanja za predpise, ki urejajo gradnjo nepremičnin in posege vanje (v prvi vrsti za ZGO-1).

Pomen poznavanja teh predpisov zato ni zanemarljiv, v povezavi s tem pa ni zanemarljiv niti pomen aktualne sodne prakse, ki te predpise razlaga in jo je za pravilno uporabo predpisov nujno treba poznati.

Novejša sodna praksa s tega področja daje dodatne odgovore na vprašanja, katere značilnosti v praksi so ključne za razmejitev med neskladnimi in nelegalnimi gradnjami. Pojasnjuje denimo, kdaj je kljub izdanemu gradbenemu dovoljenju objekt nelegalna gradnja, ki jo je treba v celoti odstraniti. Razlaga doseg inšpekcijskih odločb, s katerimi ob neskladnih gradnjah prihaja do omejitve lastninske pravice investitorjev, in odgovarja na dilemo, od kdaj ukrepi iz takih odločb sploh učinkujejo.

Preberi več

Državne pomoči in lokalni (infrastrukturni) projekti

14. okt
Državne pomoči in lokalni (infrastrukturni) projekti

Lokalni (infrastrukturni) projekti se v praksi pogosto znajdejo v primežu pravil EU o državnih pomočeh, ki med drugim javnim oblastem držav članic Evropske unije nalagajo obveznosti, ki jih znatno omejujejo tako pri vsakodnevnih poslovodnih odločitvah kot pri strateških odločitvah.

Eno ključnih vprašanj je torej, ali v konkretnem primeru sploh gre za državno pomoč v smislu prvega odstavka 107. člena PDEU. Če namreč ne gre za državno pomoč, ne pridejo v poštev (preostala) pravila EU o državnih pomočeh in obveznosti, določene v njih.

Kot državna pomoč v smislu prvega odstavka 107. člena PDEU se šteje ukrep, s katerim so kumulativno določeni posebni pogoji, in sicer, da gre za pomoč, ki:
– jo dodeli država ali je kakorkoli dodeljena iz državnih sredstev,
– ima naravo gospodarske prednosti oziroma koristi za prejemnika (podjetje),
– je dodeljena selektivno, tj. s favoriziranjem posameznih podjetij ali panog,
– (lahko) izkrivlja tržno konkurenco na notranjem trgu in
– (lahko) vpliva na trgovanje med vsaj dvema državama članicama Evropske unije.

Preberi več

Koliko bo znašala povprečnina za občine v letu 2016?

2. sep
Koliko bo znašala povprečnina za občine v letu 2016?

Povprečnina je za občine pomemben znesek, saj se iz njenega naslova v skladu z Zakonom o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11 in 14/15 – ZUUJFO) financira izvajanje prenesenih nalog, ki jih morajo občine opravljati na podlagi zakonov, in v obsegu, določenem z le-tem.

Te naloge so vezane predvsem na zagotavljanje javnih služb in izvajanje javnih programov na področjih predšolske vzgoje, osnovnega šolstva, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, socialnega varstva ipd.

Za leto 2015 je znesek povprečnine nižji od tistega v letu 2014. V prvi polovici leta je znašal 525 evrov, v drugi polovici leta pa 519 evrov. Višino povprečnine v skladu z veljavno zakonodajo izračuna Ministrstvo za finance, potrdijo pa jo poslanci državnega zbora, s sprejemom zakona o izvrševanju proračuna ali njegove novele.

Preberi več

Zgraditi džamijo je ustavna pravica

5. avg
Zgraditi džamijo je ustavna pravica

Država ne sme preizkušati vrednotne sprejemljivosti vsebine verovanja, še manj pa sme gmotno podpirati le tiste verske skupnosti, katerih vsebinska prepričanja so ji blizu, v svoje članku z zelo jasnim naslovom in sporočilom, Zgraditi džamijo je ustavna pravica, v najnovejši izdaji revije Pravnik piše dr. Andraž Teršek z Univerze na Primorskem.

Iz pozitivne verske svobode in načela svobodnega delovanja verskih skupnosti, ki je njena sestavina, po njegovem prepričanju namreč izvira tudi pravica graditi prostore za izpovedovanje in izvrševanje vere: »Ta pravica predpostavlja dolžnost oblasti, da pri načrtovanju posegov v prostor ne spregleda ustavno varovanih potreb vseh verskih skupnosti, ne terja pa soglasja verske skupnosti pri prostorskem načrtovanju.«

Preberi več