Kategorije obveznosti iz obligacijskega razmerja

21. dec.
Kategorije obveznosti iz obligacijskega razmerja

V pogodbenih obligacijskih razmerjih lahko razlikujemo glavne obveznosti, ki so značilne za posamezen pogodbeni tip in ki praviloma tvorijo povezavo vzajemnosti (sinalagme) med strankama, prek njih pa se uresničuje glavni pogodbeni interes (npr. pri prodajni pogodbi: obveznost izročitve stvari v skladu s pogodbo in obveznost plačila kupnine), ter stranske obveznosti, ki so načeloma manjšega pomena (npr. pri prodajni pogodbi obveznost zagotovitve ustrezne embalaže).1 Med stranskimi obveznostmi so nekatere povezane z izpolnitvijo pogodbe in je z njihovo kršitvijo je prizadet izpolnitveni interes, druge pa so namenjene varstvu pravnih dobrin sopogodbenika zunaj področja izpolnitve pogodbe, z njihovo kršitvijo pa je prizadet interes integritete. Stranske obveznosti lahko določita stranki ali zakon. Posamezne terjatve iz obligacijskega razmerja lahko upnik prenaša s cesijo, za prenos celotnega pogodbenega položaja pa je potrebno soglasje sopogodbenice (prenos pogodbe).2

Preberi več

Kaj je poslovna sposobnost?

30. avg.
Kaj je poslovna sposobnost?

Splošna svoboda ravnanja kot del ustavne pravice do osebnega dostojanstva (čl. 34 Ustave RS)1 in nedotakljivosti duševne integritete (čl. 35 Ustave RS) se razteza tudi na področje obligacijskega prava in se udejanja prek možnosti samostojnega odločanja v lastnih zadevah2 in tudi samostojnega sklepanja pravnih poslov. Pravica do samostojnega odločanja v lastnih zadevah načeloma pripada vsakemu človeku, pri njenem uresničevanju pa je treba do določene mere upoštevati tudi interese drugih in skupnosti kot celote.3

Preberi več

Kaj je model? Ali varuje tudi polnilo v piškotu?

7. jun.
Kaj je model? Ali varuje tudi polnilo v piškotu?

Pod pojmom model si je mogoče predstavljati marsikaj. V SSKJ najdemo za ta pojem naslednje razlage: posoda za peko kruha; predmet, ki je izdelan za ponazoritev oziroma prikaz; subjekt, ki se ukvarja s tem, da se daje na razpolago za upodabljanje; ustaljena oblika česa; industrijski izdelek določenih oblik ali lastnosti; votla priprava.1 V tem prispevku si pod tem pojmom pravzaprav ne predstavljamo nič od tega, ampak pravico intelektualne lastnine, ki varuje videz izdelka in je urejena v Zakonu o industrijski lastnini (ZIL-1).2 Ta pravica je v EU predmet harmonizacije.3 Pogoj za njeno veljavnost je med drugim tudi individualna narava4 videza izdelka.

Preberi več

Kako do boljšega in učinkovitejšega upravljanja družinskega podjetja?

21. sep.
Kako do boljšega in učinkovitejšega upravljanja družinskega podjetja?

Družinska podjetja so v vseh evropskih pravnih sistemih prevladujoči gospodarski subjekti.1 Uveljavljena so v vseh gospodarskih panogah, uvrščajo se med najpomembnejše izvoznike ter nosilce tehnološkega in gospodarskega napredka, prispevajo inovacije in ustvarjajo delovna mesta, med katerimi je veliko delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Zato ni presenetljivo, da so družinska podjetja videna kot eden od nosilcev in gradnikov gospodarstev.2

Preberi več

Uporaba ZUP v »drugih javnopravnih zadevah«

24. avg.
Uporaba ZUP v »drugih javnopravnih zadevah«

Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)1 v 4. členu določa, da se upravni postopek smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih stvareh, ki nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu tega zakona, kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom. Sistemi zagotavljanja javnih storitev in dobrin uporabnikom vključujejo odločanje o pravicah ali obveznostih posameznika, tudi če postopek odločanja o tem v javnopravnem predpisu ni izrecno urejen.

Preberi več

Kakšna so tveganja pri trajnostnem poslovanju?

29. jun.
Kakšna so tveganja pri trajnostnem poslovanju?

Poročilo o globalnih tveganjih 2021 Svetovnega gospodarskega foruma (WEF)1 podnebne spremembe uvršča med katastrofalna tveganja. Med največja tveganja v naslednjem desetletju uvršča okoljska, zaradi skrajnega vremena, našega napačnega ravnanja z naravo in podnebnega (ne)ukrepanja.

Preberi več

Zakaj je virtualno brainstormanje boljše za inovacije?

6. apr.
Zakaj je virtualno brainstormanje boljše za inovacije?

Zagotovo je kdo izmed vas že sodeloval v t. i. možganski nevihti1 ali angleško brainstormingu. Omenjena tehnika je poimenovanje za način zbiranja in soočenja idej skupine. S sodelavci se srečate na delovnem mestu in si izmenjujete inovativne ideje, dokler ne pridete do želenega cilja.

Preberi več

Pogodba o dosmrtnem preživljanju in o preužitku po novi sodni praksi Vrhovnega sodišča RS

17. nov.
Pogodba o dosmrtnem preživljanju in o preužitku po novi sodni praksi Vrhovnega sodišča RS

Pravila veljavnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju in pogodbe o preužitku so se letos korenito spremenila, potem ko je naša najvišja sodna instanca s sodbo opr. št. II Ips 92/2020 z dne 20. januarja 2021, sprejela stališče, na podlagi katerega so takšne pogodbe veljavne le, če so res aleatorne. Da razumemo, katero je osnovno sporočilo Vrhovnega sodišča, moramo narediti korak nazaj in le na kratko opisati, kaj pomeni, če je pogodba aleatorna.

Preberi več

Novela KZ-1, drugič

17. nov.
Novela KZ-1, drugič

V eni izmed prejšnjih številk e-biltena smo za vas pripravili povzetek sprememb predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (»Novela KZ-1«), v katerem smo se osredotočili predvsem na uskladitve z akti mednarodnega prava in prava Evropske unije. Tokrat pa lahko preberete več o spremembah in dopolnitvah, ki jih je predlagatelj dodal na podlagi predlogov državnih organov, ki so nastali predvsem na podlagi uporabe relevantnih določb trenutno veljavnega Kazenskega zakonika (»KZ-1«) v praksi.

Preberi več

Metoda integralne analize pravne argumentacije v ustavnem sodstvu

23. sep.
Metoda integralne analize pravne argumentacije v ustavnem sodstvu

Teoretična zasnova

Med najpomembnejšimi prispevki nove knjige Pravna argumentacija v teoriji in praksi se zdi metoda integralne rekonstrukcije ali analize pravne argumentacije. V delu sta predstavljeni tako njena teoretična podlaga kot praktična uporaba. Tovrstna integralna metoda črpa iz zgodovinskega izročila treh vrst argumentacije ali utemeljevanja trditev, odločitev ali stališč: logičnega, dialektičnega in retoričnega, o katerih je pisal že Aristotel in so – vsak zase, posamično – prevladovali v določenih zgodovinskih obdobjih.

Preberi več

Katere so pogodbe po OZ, s katerimi se prenaša lastninska pravica?

23. sep.
Katere so pogodbe po OZ, s katerimi se prenaša lastninska pravica?

Prodajna pogodba (435–527. člen OZ): »S prodajno pogodbo se prodajalec zavezuje, da bo stvar, ki jo prodaja, izročil kupcu tako, da bo ta pridobil lastninsko pravico, kupec pa se zavezuje, da bo prodajalcu plačal kupnino« (prvi odstavek 435. člena OZ). Gre za dvostransko obvezno, komutativno in odplačno pogodbo, katere bistveni sestavini sta izročitev stvari, ki je predmet prodaje, in plačilo kupnine. Odsotnost ene ali druge bistvene sestavine pomeni, da pogodba ni nastala.

Preberi več

Bo pojem dolgotrajne oskrbe naposled dobil svoje mesto v zakonu?

28. jul.
Bo pojem dolgotrajne oskrbe naposled dobil svoje mesto v zakonu?

Enotna definicija dolgotrajne oskrbe

Ena od najbolj v nebo vpijočih novosti predloga Zakona o dolgotrajni oskrbi (v nadaljevanju: predlog zakona), ki ga je Vlada RS vložila v zakonodajni postopek, je ravno enotna definicija pojma dolgotrajna oskrba,1 ki izhaja iz 1. člena. Pri tem se je predlagatelj oprl na definicije, ki jih uporabljajo mednarodne organizacije (WHO, OECD, Evropska komisija), s čimer naj bi tudi bila olajšana poročanja mednarodnim organizacijam, prav tako pa tudi primerjave ureditve in spremljanje izvajanja ukrepov.

Preberi več

Kaj prinaša novela Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1K

10. mar.
Kaj prinaša novela Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1K

Novela Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1K,  sprejeta 27. januarja 2021, prinaša številne novosti v delovanju gospodarskih subjektov. Primarni cilj novele je bil tudi tokrat uskladitev z evropskim pravom družb, ki se nenehno spreminja oziroma nadgrajuje. Z najnovejšo novelo je bil ZGD-1 usklajen z Direktivo (EU) 2017/828 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2017 o spremembi Direktive 2007/36/ES glede spodbujanja dolgoročnega sodelovanja delničarjev.

Ob tem pa so bila urejena še številna druga vprašanja, ki niso neposredno povezana z implementacijo.

Preberi več

V veljavo je stopil novi, osmi protikoronski paket pomoči

10. feb.
V veljavo je stopil novi, osmi protikoronski paket pomoči

V petek, 5. februarja 2021, je začel veljati Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-191 (v nadaljevanju: PKP 8), ki podaljšuje določene ukrepe iz prejšnjega protikoronskega paketa in uvaja nekatere nove ukrepe, predvsem s področja socialne varnosti.

 

Preberi več

Zakon o splošnem upravnem postopku in dejavniki, ki vplivajo na njegovo izvrševanje – ob novem komentarju zakona

27. maj
Zakon o splošnem upravnem postopku in dejavniki, ki vplivajo na njegovo izvrševanje – ob novem komentarju zakona

Ob izidu težko pričakovanega prvega dela novega komentarja Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) je treba izpostaviti tudi določena vprašanja, ki jih ta zakon ne rešuje in se zato z odgovori nanje v komentarju bralec ne bo srečal. Ker pa neposredno vplivajo na izvrševanje samega upravnega postopka, jih želim kot eden od urednikov novega dela posebej osvetliti.

Preberi več

Vrhovno sodišče že šestič o kreditih v švicarskih frankih

4. mar.
Vrhovno sodišče že šestič o kreditih v švicarskih frankih

Vrhovno sodišče RS je s sodbo1 z dne 23. januarja 2020 ponovno pritrdilo stališču banke, ki je po besedah Vrhovnega sodišča RS ravnala v skladu z zahtevo dobre vere in ustrezno izpolnila svojo pojasnilno dolžnost. 

Ustrezno izpolnjena pojasnilna dolžnost banke

Vrhovno sodišče RS je opozorilo, da je od povprečno obveščenega, razumno pozornega in preudarnega potrošnika mogoče pričakovati, da se zaveda, da se kredit v evrih razlikuje od kredita v švicarskih frankih predvsem zaradi prevzema valutnega tveganja in da se razmerje med evrom in švicarskim frankom lahko spremeni.

Preberi več

Konferenca Novi izzivi 2020

5. feb.
Konferenca Novi izzivi 2020

Konferenca Novi izzivi se je uveljavila kot prireditev, na kateri se udeleženci iz finančne in drugih, s plačili in podatki povezanih dejavnosti neposredno seznanijo z novosti tega področja. Obenem je konferenca prostor za srečanje in pogovor udeležencev iz različnih dejavnosti ter tudi s predstavniki državnih organov, prav tako pa ponuja priložnost za izjave za medije.

Preberi več

Z delom začela Uprava za informacijsko varnost – nove obveznosti

22. jan.
Z delom začela Uprava za informacijsko varnost – nove obveznosti

1. januarja 2020 je začela delovati Uprava za informacijsko varnost (UIV), ki bo bdela nad informacijsko varnostjo organov državne uprave, izvajalcev bistvenih storitev ponudnikov digitalnih storitev. Med drugimi nalogami bo uprava imela tudi inšpekcijska pooblastila.

Preberi več

Za učinkovito varovanje ustavnih pravic v upravnih postopkih

16. apr.
Za učinkovito varovanje ustavnih pravic v upravnih postopkih

Vedno pogosteje se v praksi pojavljajo dileme, ki kažejo na potrebo po pravilni razlagi določb Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) ter Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) in drugih posebnih procesnih ureditev, tudi z vidika skladnosti postopkov z Ustavo RS ter na njeni podlagi sprejetimi zakoni, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.

Preberi več

Ste pripravljeni na strastno vožnjo?

4. apr.
Ste pripravljeni na strastno vožnjo?

Alfa Romeo že od nekdaj ustvarja modele brezčasne lepote in tehnološko naprednih rešitev, z nezamenljivim užitkom v vožnji. Z modelom Stelvio, svojim prvim SUV modelom, je postavila nov mejnik v svoji bogati, več kot 100-letni zgodovini, ter ponovno združila strast in zmogljivost.

Preberi več

Od evolucije trga tehnologije do razvoja pametnih mest

14. mar.
Od evolucije trga tehnologije do razvoja pametnih mest

Letošnja konferenca Novi izzivi v plačilnih storitvah in trženju, v rokah organizacije UL RS, bo namenjena digitalizaciji storitev na področju brezgotovinskega plačevanja in pametnih mest oziroma pametnih skupnosti.

Preberi več

Pravna fakulteta v Ljubljani z novimi programi specializacije – prijave do 15. 2. 2019!

13. feb.
Pravna fakulteta v Ljubljani z novimi programi specializacije – prijave do 15. 2. 2019!

"The Future of Europe is a learning Europe"
S t. i. in precej kritizirano bolonjsko reformo je postal pravniški študij dvostopenjski, v trajanju skupaj pet let, pravniški državni izpit (PDI) pa lahko opravljaš šele po zaključeni drugi stopnji, ko si (po novem) magister prava. V skladu s prejšnjo ureditvijo je bil magister pravnih znanosti ali katerih drugih znanosti nekdo, ki je opravil znanstveni magisterij, kar je lahko zapisal spredaj, pred imenom. Predvsem pa je lahko, če ni imel ravno ambicij za vsaj triletni doktorski študij (od študijskega leta 2019/2020 bo na Pravni fakulteti v Ljubljani ta štiriletni), opravil neko formalno izobraževanje na priznani instituciji v okviru formalno priznanega (t. i. akreditiranega) izobraževanja. In pridobil želeni naziv. Sedaj tega ni več, zakonodaja ne pozna več specialističnega in tudi ne znanstvenega magistrskega študija, tako da vmesne možnosti ni več: recimo temu osnovna univerzitetna izobrazba (II. bolonjska stopnja) na eni in doktorat znanosti na drugi strani.

Preberi več

Civilno medicinsko pravo

23. maj
Civilno medicinsko pravo

Z monografijo Civilno medicinsko pravo avtorice profesorice dr. Viktorije Žnidaršič Skubic, izdane pri založbi Uradni list Republike Slovenije na začetku leta 2018, je slovenska strokovna pravna literatura pridobila težko pričakovano delo na področju civilnega medicinskega prava. Gre za celovit prikaz temeljnih znanj s tega pravnega področja, s posebnimi poudarki na etično-moralnih izhodiščih, ki tvorijo njegovo podstat in obenem pogojujejo njegov razvoj.

Avtorica v sedmih poglavjih splošnega dela in v ločenem sklopu posebnega dela na izviren in zanimiv, predvsem pa bralcu jasen način predstavi zgodovinske mejnike civilnega medicinskega prava, obravnava njegove posamezne institute in veljavno zakonodajo, v kontekst tega prikaza pa vnaša tudi aktualne dileme in predstavi argumente, ki omogočajo poglobljen razmislek in razpravo.

Preberi več

Do višje učinkovitosti in nižjih stroškov s poslovnim kartičnim potovalnim računom

11. apr.
Do višje učinkovitosti in nižjih stroškov s poslovnim kartičnim potovalnim računom

V času vse večjih regulatornih zahtev in sprememb se banke in druge plačilne institucije soočajo z izzivi novih poslovnih modelov, ki morajo temeljiti na povečanem obsegu poslovanja ter dvigu storilnosti in dobičkonosnosti. Odmik od klasičnih kartičnih in plačilnih produktov je tako nujen, s tem pa je povezano iskanje alternativnih, segmentno usmerjenih storitev z večjo dodano vrednostjo. 

Preberi več

Računalniška podpora določa delo kontrolerja

14. mar.
Računalniška podpora določa delo kontrolerja

Kontrolinga si brez kakovostne in zanesljive računalniške podpore ni mogoče predstavljati. Z ustrezno programsko opremo, kot so sodobna orodja Business Inteligence (BI), se kontroler osvobodi rutinskih opravil in se lahko predvsem ukvarja z razlago ekonomskih pojavov in napovedovanjem njihovega razvoja v prihodnosti, spremlja realizacijo plana in uresničevanje ciljev, s tem pa prevzema vlogo aktivnega svetovalca managementu.

Danes se od BI-produktov zahteva, da so hitri, zanesljivi, enostavni za uporabo ter bogati z grafiko in vgrajenimi funkcijami za razne statistične izračune, planiranje, ugotavljanje odmikov, napovedovanje, izračune kazalnikov ipd., in seveda, za dobro integracijo z drugimi (npr. ERP) sistemi v podjetju.

Preberi več

Pika kartica: Sprejemati nove plačilne storitve ali jih ustvarjati?

14. mar.
Pika kartica: Sprejemati nove plačilne storitve ali jih ustvarjati?

Kupec se spreminja, z novimi tehnologijami se vse odvija precej hitreje. Najpomembnejša je priročnost, kupec si želi enostaven in hiter nakup. Hitro izkoristi možnosti, ki jih tehnološko okolje ponuja, in pri novih nacinih plačevanja ni nič drugače. Pri tem je pomembno zaupanje, nakup mora biti varen. PSD2 in GDPR nam dajeta dobro osnovo za ustvarjanje zaupanja v pravo nakupno-plačilno izkušnjo. Bomo opazovali ta razvoj ali bolj konkretno izkoristili izziv?

Kako se naš kupec spreminja? Kakšen je sodobni kupec? Predvsem ima vse bolj zahtevna pričakovanja. Želi enostaven, hiter in varen nakup. Moti ga preveč (nerelevantnih) možnosti in informacij, njihovo iskanje, izgubljanje časa v vrsti. Ne želi si več osebnega stika in klepeta s prodajnim osebjem. Raje nakup opravi sam in je nekako ponosen na svojo samostojnost in učinkovitost. Še vedno pa pričakuje nagrado za obisk trgovine oziroma opravljen nakup, pri čemer išce posebne prilagojene ugodnosti. Priročnost je naša nova mantra.

V Mercatorju se spremenjenim navadam kupcev na tem področju ne samo prilagajamo, temveč si ob spremembah postavimo tudi kakšen dodaten izziv. Tako smo pred 20 leti kot prvi trgovec v Sloveniji ustvarili spletno trgovino z izdelki za vsakodnevno rabo. Pozneje smo tudi prvi postavili samopostrežne blagajne (TIK-TAK). Omogočili smo storitev nakupovanja prek aparata M Sken in mobilno aplikacijo M Sken Mobile, s katerima kupec izdelke že pri policah skenira sam in nato na blagajni le konča nakup s plačilom. Kot prvi trgovec smo omogočili nakupovanje z mobilno aplikacijo MOJ M direktno z nakupovalnih listkov na aplikaciji.

Preberi več

Prihajajoče spremembe pri brezgotovinskih plačilih

31. jan.
Prihajajoče spremembe pri brezgotovinskih plačilih

Kaj se na podlagi tehnološkega napredka in pomembnih zakonodajnih sprememb v letu 2018 spreminja pri brezgotovinskih plačilih?

Kako bo to vplivalo na banke, kartične sheme, ter kako se bo to poznalo v trgovinah, lekarnah, na recepcijah, pri nakupih po spletu izza mize ali s pametnega telefona ali tablice?

Ter predvsem, kaj bomo od tega v pogledu cen, varnosti in novih možnosti imeli uporabniki?

V Evropski uniji je z januarjem napočilo obdobje uvajanja prelomnih novosti v dejavnosti plačilnih storitev. Na področju plačevanja, ki postaja vedno bolj on-line in mobilno, se krepko povečujeta število in delež elektronskih transakcij. Tehnološkim novostim in z njimi povezanim poslovnim priložnostim se je v tej dejavnosti pridružila ločnica, uvedba prenovljene Direktive o plačilnih storitvah PSD2, s katero naj bi se začelo obdobje znižanih tarif storitev, boljše zaščite kupcev in zakonskih pogojev za uvedbo digitalnih sprememb, ki so deloma že, nato pa bodo še bolj preoblikovale panogo finančnih storitev, a tudi druga področja poslovanja, s trženjem na čelu.

Začenja se novo poglavje boja za bližino uporabniku. Svetovna analitska podjetja napovedujejo, da je na petih glavnih področjih bančnega poslovanja s prebivalstvom do leta 2025 na udaru več kakor 40 odstotkov bančnih prihodkov ter med 20 in 60 odstotkov dobička!

Preberi več

Kaj nam prinesejo dobri pogovori s sodelavci?

30. avg.
Kaj nam prinesejo dobri pogovori s sodelavci?

Odgovor na to vprašanje je sila preprost. Za vsakega udeleženca v pogovoru seveda nekaj drugega.

Zaposleni z vsakim pogovorom s svojim
vodjem dobijo smernice za uspešno delo na svojem področju. Pridobijo informacije, kaj se od njih pričakuje, ter informacije o dosedanjem delu in uspešnosti pri njem. Priložnost imajo predati svoja mnenja in predloge ter ne nazadnje bolje spoznajo svojo vlogo v delovnem procesu.

Preberi več

Kakšne so pristojnosti glavnega inšpektorja?

19. jul.
Kakšne so pristojnosti glavnega inšpektorja?

Iz 10. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN):

  • Glavni inšpektor vodi in predstavlja inšpektorat, organizira in koordinira delo inšpektorjev ter v okviru svojih pooblastil odgovarja za zakonitost, kakovost in učinkovitost dela inšpekcije.
  • Določi letni načrt izvajanja nalog inšpekcijskega nadzora ter način dodeljevanja zadev posameznim inšpektorjem v skladu s predpisi, ki urejajo upravno poslovanje.
  • Glavni inšpektor mora pristojnemu ministru in Inšpekcijskemu svetu posredovati letna poročila, ki vključujejo zlasti podatke o številu zadev, o času reševanja posamezne zadeve, o spoštovanju rokov pri reševanju posameznih zadev in o realizaciji letnih načrtov dela.
  • Glavni inšpektor lahko namesto poročila iz prejšnjega odstavka predloži pristojnemu ministru in Inšpekcijskemu svetu letno poročilo, izdelano v skladu s posebnim zakonom, če to poročilo vsebuje podatke iz prejšnjega odstavka.
  • V primerih, ko inšpekcija deluje znotraj organa, ki ni inšpektorat, pristojnosti glavnega inšpektorja iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena opravlja predstojnik organa.


Preberi več

Plačevanje v prihodnosti

24. maj
Plačevanje v prihodnosti

V Abanki smo z veseljem sprejeli vabilo za sodelovanje na konferenci Novi izzivi v dejavnosti finančnih storitev. Nove tehnologije narekujejo in omogočajo spreminjanje plačil in tudi plačilnih navad, kar pomeni ključne poslovne izzive za banko. Uporaba pametnih telefonov, ki so v bistvu zmogljivi računalniki, se čedalje bolj povečuje. Uporabniki želijo na svoji mobilni napravi opraviti vse dnevne in tudi manj rutinske aktivnosti (nakupovati, spremljati dogodke ipd.) – preprosto, kjerkoli in kadarkoli.

Preberi več

O ZUP-u, ustavni pravici do vode in uresničevanju urbanih projektov z javno-zasebnim partnerstvom

24. maj
 O ZUP-u, ustavni pravici do vode in uresničevanju urbanih projektov z javno-zasebnim partnerstvom

Letošnji Dnevi javnega prava 2017 bodo osvetlili področja prava in managementa v javnem sektorju. Predstavile se bodo aktualne teme in vprašanja, ki so prisotna na tem področju. V ospredju bodo predvsem Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP), ustavna pravica do vode in njen vpliv na zakonodajo ter vprašanje uresničevanja urbanih projektov z javno-zasebnim partnerstvom.

Na prvi od dveh vzporednih sekcij bodo obravnavana aktualna vprašanja upravnega postopka, torej predvsem tista, ki jih je v splošnem in posebnih upravnih postopkih prinesel razvoj pravne znanosti in sodne prakse.

Eno takih aktualnih vprašanj so denimo procesne predpostavke. Ta v procesnem pravu zagotavljajo ekonomičnost postopka, a povzroča njihovo nepremišljeno širjenje v konkretnih upravnih zadevah nasprotne učinke. Formalni preizkus se tako približuje vsebinskemu, kar postavlja pod vprašaj osnovne procesne pravice strank in celoten ugotovitveni ter dokazni postopek. Nekritično postavljanje formalnih zahtev ustvarja idealno podlago za (tudi upravičene) pomisleke o zbirokratiziranosti uprave, za katero je forma pomembnejša kot vsebina.

Preberi več

Kontroling je več kot le priprava poročil za management

10. maj
Kontroling je več kot le priprava poročil za management

V povezavi s kontrolingom in nalogami kontrolerja si največkrat predstavljamo pripravo planov in pripravo poročil; to sta res področji, ki dandanes v podjetjih najbolj zaposlujeta kontrolerje. V vsakdanji poslovni praksi opažam, da je veliko kontrolerjevega časa namenjenega prav zbiranju in obdelavi podatkov, potrebnih za pripravo poročil, in potem zmanjka časa za analizo podatkov in svetovanje managerjem (oziroma odgovornim osebam).

Bistvo
kontrolinga je v tem, da vsaka odgovorna oseba deluje in odloča ciljno usmerjeno. Cilji so postavljeni v letnih planih in dogovorih. Ni smiselno, da ima dostop do ustreznih informacij le generalni direktor, ki potem na njihovi podlagi »pritiska« na nižje ravni managementa (middle management). Vsaka odgovorna oseba, pristojna in odgovorna za neko (svoje) področje, mora imeti na voljo potrebne informacije za odločanje, in to pravočasno, da se lahko kakovostno odloči.

Preberi več

Ukrepi danes za jutri – pravica do pitne vode v Ustavi RS

7. dec.
Ukrepi danes za jutri – pravica do pitne vode v Ustavi RS

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2010 opredelila pravico do vode kot temeljno človekovo pravico.1 Sedaj se je z vpisom neodtujljive pravice do vode v Ustavo njenim ciljem pridružila tudi Slovenija. Ustavni zakon o dopolnitvi III. poglavja Ustave Republike Slovenije je Državni zbor Republike Slovenije sprejel 25. novembra 2016, objavljen pa je bil v Uradnem listu RS, št. 75/2016.

V Ustavo vnesen 70.a člen določa, da ima vsakdo pravico do pitne vode, da so vodni viri javno dobro v upravljanju države ter da služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev ter v tem delu niso tržno blago.
V Ustavi je odslej zapisano tudi, da oskrbo prebivalstva s pitno vodo zagotavlja država preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno.

 

Preberi več

Izobraževanje za pridobitev potrdila o usposobljenosti za člana nadzornih svetov ali upravnih odborov družb

7. dec.
Izobraževanje za pridobitev potrdila o usposobljenosti za člana nadzornih svetov ali upravnih odborov družb

Podjetje Planet GV ponovno razpisuje 17., 24. in 31. januarja 2017 Izobraževanje za pridobitev potrdila o usposobljenosti za člana nadzornih svetov ali upravnih odborov družb.

Vodenje družbe je osebna odgovornost članov nadzornih svetov in upravnih odborov ter vodij. Ravno zato morate za učinkovito in odgovorno vodenje družb imeti široko pravno in finančno znanje, poznati zakonodajo, znati ocenjevati poslovne priložnosti, partnerje in konkurente, se odzivati na težave v podjetju in jih preprečevati.

Preberi več

Zunajknjižno priposestvovanje in načelo zaupanja v zemljiško knjigo

12. okt.
Zunajknjižno priposestvovanje in načelo zaupanja v zemljiško knjigo

Drugi odstavek 44. člena SPZ določa, da pravica, ki je pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in v zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo.1 Izraz javna knjiga je treba razlagati kot zemljiška knjiga.
Ta določba omejuje možnost zunajknjižnega priposestvovanja za primer, ko pravica na nepremičnini, ki je bila pridobljena s priposestvovanjem, pride v konflikt s pravico dobrovernega pravnoposlovnega pridobitelja pravice na isti nepremičnini. Tu gre za izpeljavo načela zaupanja v zemljiško knjigo (10. člen SPZ, 8. člen ZZK-1), ki jo je določal že ODZ v § 1500.

Preberi več

Vabljeni na Nepremičninski razvojni forum in izobraževanje za cenilce

31. avg.
Vabljeni na Nepremičninski razvojni forum in izobraževanje za cenilce

21. in 22. septembra 2016 bo v Kristalni palači BTC v Ljubljani potekal Nepremičninski razvojni forum, 12. tradicionalna nepremičninska konferenca v organizaciji Planet GV. Vsako leto  združuje številne strokovnjake iz zasebnega in javnega sektorja in dodatno organizira tudi izobraževanje za sodne cenilce in sodne izvedence gradbene stroke.  

 

Preberi več

Razvrščanje izvedenih stvarnih pravic - prednostno načelo

8. jun.
Razvrščanje izvedenih stvarnih pravic - prednostno načelo

Prednostno načelo, ki je kot pravno načelo tudi ustrezno operacionalizirano v SPZ1  in drugih predpisih (na primer v ZZK-1,2 ZIZ,3 ZFPPIPP4), velja za razvrščanje izvedenih stvarnih pravic. Dve izključni lastninski pravici na isti stvari ne moreta nastati (prej pridobljena lastninska pravica izključuje pravno možnost nastanka poznejše lastninske pravice), nastane pa lahko več izvedenih stvarnih pravic na isti stvari. V tej zvezi velja že omenjeno pravilo, da ima prej pridobljena izvedena stvarna pravica prednost pred pozneje pridobljeno izvedeno stvarno pravico.

Preberi več

Kaj so regulativne tehnike?

13. apr.
Kaj so regulativne tehnike?

V razmerju med teorijo in prakso se prepletajo ideje in dejanja: prve nakazujejo cilje, druga uporabljajo sredstva, s katerimi uresničujemo prve. Tudi v pravu temeljni nameni predpisov nakazujejo sredstva, s katerimi jih (lahko) uresničujemo; gre za nerazdružljivo mrežo kombinacij, ki v odvisnosti od časa in prostora dajejo najprimernejšo alternativo danemu kontekstu drugih okoliščin.

Delo Regulativne tehnike v slovenski prostor vnaša zavedanje o pomembnosti različnih vzrokov, ki vplivajo na določitev ciljev, prav tako pa tudi na izbiro sredstev za doseganje ciljev. Podaja nam vzroke za nastanek razlik v regulativni okolici, ki izhajajo iz različnih pogledov na institucionalno ureditev, iz raznovrstnosti kot merila kompleksnosti in kulturnih konceptov, na katerih temeljijo javne reforme.

Preberi več

Razkritje tajnih podatkov v pravdnem postopku

3. feb.
Razkritje tajnih podatkov v pravdnem postopku

»Razkritje tajnih podatkov v pravdnem postopku predstavlja svojevrsten paradoks,« v decembrski, najnovejši številki revije Pravnik opozarja državna pravobranilka na Državnem pravobranilstvu v Ljubljani in doktorska kandidatka na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani Ivanka Demšar Potočnik.

Na eni strani obstaja namreč potreba po varovanju tajnih podatkov, ki se kaže v tem, da se nepooblaščenim osebam preprečita dostop in seznanitev z vsebino tovrstnih informacij. Na drugi strani pa obstaja potreba, da se vsi udeleženci civilnopravdnega postopka seznanijo s celotnim procesnim gradivom, torej tudi s tajnimi podatki, če jih bo sodišče uporabilo za podlago odločitve v konkretnem pravdnem sporu.

V prispevku Demšar Potočnikova med drugim zagovarja stališče, da bi bilo treba v Zakonu o pravdnem postopku (ZPP) glede razkritja tajnih podatkov urediti dve vrsti vprašanj.

Preberi več

Pomembno je ločeno spremljati javno službo in tržno dejavnost

23. dec.
Pomembno je ločeno spremljati javno službo in tržno dejavnost

Izvajalci storitev splošnega pomena (izvajalci javne službe in javne gospodarske službe) pogosto nastopajo tudi kot ponudniki storitev ali blaga na trgu. Razlogi za prodajo blaga in storitev na trgu so različni. Tako želijo nekateri ponudniki učinkoviteje izkoristiti zaposlene in sredstva ter tako pridobiti dodatne vire financiranja, v drugih primerih pa je ponudba tržnih storitev bodisi del poslanstva izvajalca ali pa je neločljivo povezana z osnovno dejavnostjo.

Ločeno spremljanje dejavnosti javne (gospodarske) službe in tržne dejavnosti postaja čedalje pomembnejše, in to tako za dajalce javnih pooblastil, predvsem ministrstva in občine, kot za izvajalce (zavodi, javne gospodarski zavodi in gospodarske družbe). Financerji dejavnosti splošnega pomena in ustanovitelji zahtevajo jasnejši pregled in nadzor nad dejavnostjo, ki jo financirajo, saj se pogosto srečujejo s proračuni, ki se znižujejo iz leta v leto, hkrati pa jih v to silita tudi tako evropska kot nacionalna zakonodaja. Evropska komisija je že leta 2006 sprejela Direktivo o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij (direktiva 2006/111/ES), ki jo je Slovenija z zakonom prenesla v svoj pravni red.

Preberi več

Pomen razpolagalnega upravičenja pri razpolaganju z lastninsko pravico na nepremičnini

9. dec.
Pomen razpolagalnega upravičenja pri razpolaganju z lastninsko pravico na nepremičnini

»Razpolagalno upravičenje je pravna možnost imetnika pravice razpolagati s to pravico na določen način,« v najnovejši številki revije Pravnik pojasnjujeta dr. Nina Plavšak in
dr. Renato Vrenčur
.

Drugače kot materialnopravno upravičenje, ki ga vključuje vsaka (civilna) pravica, razpolagalno upravičenje ni nujna sestavina pravice. »Za (določno) opredelitev razpolagalnega upravičenja, ki ga vključuje posamezna pravica, je treba opredeliti tudi način razpolaganja, ki je predmet tega upravičenja,« poudarjata avtorja in dodajata, da z izrazom način razpolaganja označujemo vrsto pravne posledice (učinka), ki jo povzroči določeno razpolaganje s pravico: »Lastninska pravica vključuje razpolagalno upravičenje njenega imetnika, da z njo razpolaga tako, da jo prenese na novega imetnika, jo omeji z ustanovitvijo izvedene pravice ali jo preoblikuje, na primer z oblikovanjem etažne lastnine.«

Razpolagalno upravičenje odsvojitelja ni niti predpostavka za veljavnost zavezovalnega pravnega posla (na primer prodajne pogodbe) niti predpostavka za veljavnost razpolagalnega pravnega posla (zemljiškoknjižnega dovolila), s katerim pridobitelj razpolaga z lastninsko pravico na določeni nepremičnini.

Preberi več

Državne pomoči in lokalni (infrastrukturni) projekti

14. okt.
Državne pomoči in lokalni (infrastrukturni) projekti

Lokalni (infrastrukturni) projekti se v praksi pogosto znajdejo v primežu pravil EU o državnih pomočeh, ki med drugim javnim oblastem držav članic Evropske unije nalagajo obveznosti, ki jih znatno omejujejo tako pri vsakodnevnih poslovodnih odločitvah kot pri strateških odločitvah.

Eno ključnih vprašanj je torej, ali v konkretnem primeru sploh gre za državno pomoč v smislu prvega odstavka 107. člena PDEU. Če namreč ne gre za državno pomoč, ne pridejo v poštev (preostala) pravila EU o državnih pomočeh in obveznosti, določene v njih.

Kot državna pomoč v smislu prvega odstavka 107. člena PDEU se šteje ukrep, s katerim so kumulativno določeni posebni pogoji, in sicer, da gre za pomoč, ki:
– jo dodeli država ali je kakorkoli dodeljena iz državnih sredstev,
– ima naravo gospodarske prednosti oziroma koristi za prejemnika (podjetje),
– je dodeljena selektivno, tj. s favoriziranjem posameznih podjetij ali panog,
– (lahko) izkrivlja tržno konkurenco na notranjem trgu in
– (lahko) vpliva na trgovanje med vsaj dvema državama članicama Evropske unije.

Preberi več

Koliko bo znašala povprečnina za občine v letu 2016?

2. sep.
Koliko bo znašala povprečnina za občine v letu 2016?

Povprečnina je za občine pomemben znesek, saj se iz njenega naslova v skladu z Zakonom o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11 in 14/15 – ZUUJFO) financira izvajanje prenesenih nalog, ki jih morajo občine opravljati na podlagi zakonov, in v obsegu, določenem z le-tem.

Te naloge so vezane predvsem na zagotavljanje javnih služb in izvajanje javnih programov na področjih predšolske vzgoje, osnovnega šolstva, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, socialnega varstva ipd.

Za leto 2015 je znesek povprečnine nižji od tistega v letu 2014. V prvi polovici leta je znašal 525 evrov, v drugi polovici leta pa 519 evrov. Višino povprečnine v skladu z veljavno zakonodajo izračuna Ministrstvo za finance, potrdijo pa jo poslanci državnega zbora, s sprejemom zakona o izvrševanju proračuna ali njegove novele.

Preberi več

Zgraditi džamijo je ustavna pravica

5. avg.
Zgraditi džamijo je ustavna pravica

Država ne sme preizkušati vrednotne sprejemljivosti vsebine verovanja, še manj pa sme gmotno podpirati le tiste verske skupnosti, katerih vsebinska prepričanja so ji blizu, v svoje članku z zelo jasnim naslovom in sporočilom, Zgraditi džamijo je ustavna pravica, v najnovejši izdaji revije Pravnik piše dr. Andraž Teršek z Univerze na Primorskem.

Iz pozitivne verske svobode in načela svobodnega delovanja verskih skupnosti, ki je njena sestavina, po njegovem prepričanju namreč izvira tudi pravica graditi prostore za izpovedovanje in izvrševanje vere: »Ta pravica predpostavlja dolžnost oblasti, da pri načrtovanju posegov v prostor ne spregleda ustavno varovanih potreb vseh verskih skupnosti, ne terja pa soglasja verske skupnosti pri prostorskem načrtovanju.«

Preberi več
AAA Zlata odličnost
|