Pripojitev s povečanim finančnim vzvodom je dovoljena, saj ni v nasprotju z nobenim kogentnim korporacijskim pravilom, temveč jo nasprotno ZGD-1 izrecno ureja kot vrsto (dovoljenega) korporacijskega dejanja. Pravno dejanje, ki ga dovoljuje matični predpis, ki to dejanje ureja (pri pripojitvi s povečanim finančnim vzvodom je to ZGD-1), pa že pojmovno ne more biti protipravno v kazenskopravnem pomenu te besede. Zakaj je to nesporno, bom pokazala na dogodku Aktualna vprašanja gospodarskega prava, ki bo 22. in 23. marca 2017 na Pravni fakulteti v Ljubljani, gre pa nedvomno za aktualno vprašanje.

Cilji Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) sledijo potrebi po poenostavitvi, pospešitvi in večji prožnosti postopka ter tudi po poenotenju sodne prakse. Neposredno se zagotavlja pravica do poštenega in javnega sojenja, kar pripomore k povečanju zaupanja splošne in strokovne javnosti v sodstvo preko večje legitimnosti sodnih odločb. Med cilji pa sprememba zakona predvideva tudi omejitev dostopa do Vrhovnega sodišča na tiste primere, ki zaslužijo pozornost in preverjanje najvišje sodne instance, sicer pa teži h koncentraciji postopka na prvi stopnji, k čemur bosta pripomogla tudi program vodenja postopka in časovni načrt njegovega poteka. Predlagane so še rešitve, ki bodo preko mediacije pripeljale do večjega števila sodnih poravnav in s tem sporazumnih rešitev sporov.

Temeljna problema, ki ju ureja (rešuje) Zakon o agrarnih skupnostih (ZAgrS), sta upravljanje in razpolaganje s skupnim premoženjem članov agrarnih skupnosti, ki do njegove uveljavite nista bili primerno urejeni, zaradi česar je ta lastnina postajala »mrtva«; to označujemo kot »izvirni greh« agrarnih skupnosti. Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS) iz leta 1994 je vrnitev podržavljenega premoženja agrarnih skupnosti uredil tako, da je premoženje vrnil neposredno članom nekdanjih agrarnih skupnosti, ki so tako postali solastniki oziroma skupni lastniki tega premoženja.