69. e-bilten z dne 31. 1. 2018 (3)

Prihajajoče spremembe pri brezgotovinskih plačilih

31. jan
Prihajajoče spremembe pri brezgotovinskih plačilih

Kaj se na podlagi tehnološkega napredka in pomembnih zakonodajnih sprememb v letu 2018 spreminja pri brezgotovinskih plačilih?

Kako bo to vplivalo na banke, kartične sheme, ter kako se bo to poznalo v trgovinah, lekarnah, na recepcijah, pri nakupih po spletu izza mize ali s pametnega telefona ali tablice?

Ter predvsem, kaj bomo od tega v pogledu cen, varnosti in novih možnosti imeli uporabniki?

V Evropski uniji je z januarjem napočilo obdobje uvajanja prelomnih novosti v dejavnosti plačilnih storitev. Na področju plačevanja, ki postaja vedno bolj on-line in mobilno, se krepko povečujeta število in delež elektronskih transakcij. Tehnološkim novostim in z njimi povezanim poslovnim priložnostim se je v tej dejavnosti pridružila ločnica, uvedba prenovljene Direktive o plačilnih storitvah PSD2, s katero naj bi se začelo obdobje znižanih tarif storitev, boljše zaščite kupcev in zakonskih pogojev za uvedbo digitalnih sprememb, ki so deloma že, nato pa bodo še bolj preoblikovale panogo finančnih storitev, a tudi druga področja poslovanja, s trženjem na čelu.

Začenja se novo poglavje boja za bližino uporabniku. Svetovna analitska podjetja napovedujejo, da je na petih glavnih področjih bančnega poslovanja s prebivalstvom do leta 2025 na udaru več kakor 40 odstotkov bančnih prihodkov ter med 20 in 60 odstotkov dobička!

Preberi več

Obveznosti naročnika v zvezi z evidenčnimi naročili

31. jan
Obveznosti naročnika v zvezi z evidenčnimi naročili

ZJN-31 v 21. členu določa mejne vrednosti za uporabo zakona. Če je ocenjena vrednost javnega naročila brez DDV nižja od mejnih vrednosti, navedenih v prvem odstavku 21. člena ZJN-3, govorimo o tako imenovanih evidenčnih naročilih.

Za ta naročila bistveni deli zakona, ki urejajo javno naročanje, ne veljajo, naročnik pa je dolžan upoštevati načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter načelo transparentnosti, ki jih zagotavlja tako, kot to določa drugi odstavek 21. člena ZJN-3.

Naročnik mora torej v zvezi s temi naročili voditi evidenco o njihovi oddaji, ki mora zajemati vsaj vrsto predmeta (blago/storitve/gradnje), navedbo oziroma opis predmeta ter vrednost v evrih brez DDV. Enkrat na leto mora v skladu s 106. členom ZJN-3 sporočiti statistične podatke, in sicer podatke o skupnem številu in skupni vrednosti evidenčnih naročil, ločeno glede na področje javnega naročanja (splošno/infrastrukturno/obrambno in varnostno) in vrsto predmeta (blago/storitve/gradnje), ter v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZJN-3 objaviti seznam oddanih evidenčnih naročil v vrednosti 10.000 EUR brez DDV in več, ki mora vsebovati podatek o vrsti predmeta (blago/storitve/gradnje), navedbo oziroma opis predmeta, vrednost v evrih brez DDV ter naziv gospodarskega subjekta oziroma izbranega ponudnika. Seznam oddanih evidenčnih naročil mora naročnik objaviti na svoji spletni strani ali portalu javnih naročil.

Preberi več

Napaka v zdravljenju ali zdravstvena napaka?

31. jan
Napaka v zdravljenju ali zdravstvena napaka?

V okviru napake v zdravljenju1 se postavlja vprašanje, ali je odgovornost zdravnika podana že v primeru objektivne kršitve pravil stroke ali pa mora biti podana tudi krivda zdravnika. Objektivna presoja kršitve pravil stroke je odločilna pri odgovoru na vprašanje protipravnosti ravnanja, vključitev oziroma izključitev subjektivnih elementov pa je pomembna za opredelitev narave odgovornosti: ali je odgovornost krivdna ali objektivna.

Prevladujoče je stališče, ki se zavzema za presojanje zdravnikove subjektivne odgovornosti. To so primeri, ko zdravnik ravna v nasprotju s pravili stroke, vendar mu glede tega ne moremo pripisati krivde (preutrujenost v izjemnih primerih, naravne nesreče, epidemije, vojna, neustrezna organizacija zdravstvene službe itd.).

Preberi več