78. e-bilten z dne 6. 6. 2018 (3)

Poznate zgodovino zemljiške knjige?

6. jun
Poznate zgodovino zemljiške knjige?

V antični dobi, ki ni poznala zemljiških knjig, se je publiciteta stvarnih pravic na nepremičninah zagotavljala s sklepanjem posebej formalnih pravnih poslov, ki so jim prisostvovale bodisi priče bodisi predstavniki javne oblasti. Tako sta se v rimskem pravu uveljavila predvsem mancipatio in in iure cessio. Pravni posli so se sicer sklepali ustno, vendar so bili strogo formalni. Pri mancipaciji se je pravni posel sklepal ustno pred petimi pričami, ki so bile poklicane, da prisostvujejo sklepanju posla o prenosu lastninske pravice na nepremičnini. Odsvojitelj je pred pričami izgovoril določene formule, s katerimi je potrdil, da je nepremičnina njegova in da se lahko od njega odkupi.

Publiciteta se je zagotavljala s pričami, ki so bile praviloma lastniki sosednjih nepremičnin. V primeru spora so priče lahko potrdile, da je bil opravljen konkretni pravni posel v korist pridobitelja lastninske pravice na nepremičnini. Pri in iure cessio so sodelovali predstavniki javne oblasti. V tem primeru se je lastnina na nepremičnini prenašala v posebnem postopku, ki se je začel kot spor o lastnini na nepremičnini. Pridobitelj je v tem postopku postavil nasproti odtujitelju vindikacijski zahtevek, pri čemer je slednji priznal utemeljenost tega zahtevka. Nato pa je pretor odločil, da je nepremičnina last pridobitelja in jo dosodil njemu (addictio). V poznejših obdobjih rimskega prava so ustne dogovore o prenosu lastninske pravice na nepremičninah nadomestili pisni pravni posli, ki so morali biti overjeni ali pa so morale pri njih prisostvovati priče ipd.1

Preberi več

Katere so obvezne sestavine zahtevka za revizijo?

6. jun
Katere so obvezne sestavine zahtevka za revizijo?

Obvezne sestavine zahtevka za revizijo so opredeljene v 15. členu ZPVPJN, ki je bil z ZPVPJN-B nekoliko spremenjen, in sicer tako glede oblikovne strukture člena kot tudi z odpravo zahteve po navedbi, »ali gre v konkretnem postopku javnega naročila za sofinanciranje iz evropskih sredstev in iz katerega sklada« (slednja navedba torej ni več obvezna sestavina zahtevka).

Kadar se pri predhodnem preizkusu zahtevka ugotovi, da zahtevek za revizijo ne vsebuje:

–   imena in naslova vlagatelja zahtevka ter kontaktne osebe,

–   imena naročnika,

–   oznake javnega naročila ali odločitve o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti,

–   predmeta javnega naročila ali

–   pooblastila za zastopanje v predrevizijskem in revizijskem postopku, če vlagatelj nastopa s pooblaščencem.

Preberi več