ZSDU-C – spremembe na področjih sveta delavcev in delavskih direktorjev

Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) določa načine in pogoje za sodelovanje delavcev pri upravljanju gospodarskih družb ne glede na obliko lastnine, samostojnih podjetnikov posameznikov, ki zaposlujejo najmanj 50 delavcev, in zadrug ter v pravni red Republike Slovenije prenaša evropske direktive, s tega področja. Pravico do sodelovanja pri upravljanju uresničujejo delavci tudi v podjetjih, ki opravljajo gospodarske javne službe, v bankah in v zavarovalnicah.

Poslanci Državnega zbora RS so v zakonodajni postopek vložili predlog o spremembah in dopolnitvah omenjenega zakona (ZSDU-C), ki naj bi odpravil terminološko in vsebinsko zastarelost zakona, podnormiranosti več delov zakona, ki zadevajo delavsko participacijo, ter druge pomanjkljive in zastarele določbe. S tem se želi izboljšati njegovo izvajanje v praksi in se prilagoditi tehnološkemu razvoju.

Razširitev uporabe zakona

Predlog zakona odpravlja dosedanji prag najmanj 50 zaposlenih za uporabo njegovih določb pri samostojnih podjetnikih ter njegovo uporabo širi tudi na vse druge gospodarske organizacije po 75. členu Ustave RS (podružnice tujih podjetij, gospodarske zbornice in gospodarska interesna združenja), če imajo status delodajalca po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1).

Predlog zakona ureja še sodelovanje delavcev pri upravljanju tudi v zavodih, kar doslej ni bilo ustrezno zakonsko urejeno, čeprav to zahteva 75. člen Ustave RS. Za izvedbo te pravice je predvideno enoletno prehodno obdobje.

Novosti glede sveta delavcev

a) Število članov in podaljšanje mandata

Predlog sprememb in dopolnitev zakona natančneje določa, da se število članov sveta delavcev ugotavlja glede na število delavcev z aktivno volilno pravico, pri čemer se med upravičence ne vštevajo vodilni delavci in njihovi družinski člani ter odpravijo dileme glede kvorumov.

V družbah z več kot tisoč zaposlenimi se uvaja bolj sorazmerno povečanje števila članov sveta delavcev, saj se bo število članov sveta po novem povečalo za enega na vsakih dodatnih 500 zaposlenih (namesto dosedanjih dveh na tisoč). Mandat članov sveta delavcev se hkrati podaljšuje z dosedanjih štirih na pet let. Če volitev iz objektivnih razlogov ne bo mogoče pravočasno izvesti, predlog novele uvaja institut podaljšanja mandata.

b) Volitve

Predlagane spremembe se nanašajo tudi na izboljšanje, poenostavitev in posodobitev volilnih postopkov za svete delavcev. Po novem bo lahko volilna komisija sama razpisala redne volitve za nov svet delavcev, delavci pa bodo lahko pobudo za ustanovitev sveta delavcev izrazili tudi pisno. Zbor delavcev bo po novem mogoče izvesti tudi na daljavo z uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij.

S predlogom zakona se določa tudi način nadomestitve člana sveta zavoda, ki mu je prenehal mandat, ter se omogoča nemoteno delovanje sveta delavcev, tudi kadar so posamezni člani zaradi objektivnih razlogov dalj časa odsotni. Volilna komisija bo v takih primerih lahko začasno imenovala nadomestnega člana do vrnitve odsotnega člana ali do konca mandata.

Novosti glede delavskega direktorja

a) Vloga delavskega direktorja

Odpravlja se dosedanja omejitev, po kateri je bil delavski direktor pristojen le za kadrovska in socialna vprašanja. Predlog ga opredeljuje kot enakopravnega člana poslovodstva, ki sodeluje pri vseh poslovnih odločitvah družbe. Trenutno veljavni zakon namreč delavskega direktorja kljub njegovemu statusu člana uprave družbe znotraj organa poslovodstva zameji zgolj na zastopanje interesov delavcev »glede kadrovskih in socialnih vprašanj«. Taka določitev pa je po mnenju pripravljavcev zakona z vidika sodobnih konceptov korporativnega upravljanja in participativne delavske soudeležbe preozka, pravno problematična ter ne ustreza več aktualnim razmeram v poslovni praksi.

b) Imenovanje in odpoklic

Novela zakona na novo celovito ureja postopek imenovanja in odpoklica delavskega direktorja ter razmerje med svetom delavcev in organom družbe, pristojnim za imenovanje poslovodstva. S tem se odpravlja dosedanja pravna in postopkovna nedorečenost, saj zakon glede odpoklica delavskega direktorja določa smiselno uporabo določb o imenovanju, kar pa v praksi povzroča težave in odpira številna vprašanja.

V skladu s predlagano spremembo svet delavcev samostojno določi pogoje in postopek imenovanja ter odpoklica delavskega direktorja v svojem poslovniku. Predlog za odpoklic delavskega direktorja mora biti utemeljen. Temu primerno so določeni tudi razlogi za odpoklic.

Vir: Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju.