ZOA-1 – Izboljšanje položaja osebnih asistentov

Zakon o osebni asistenci (ZOA) ureja pravico do osebne asistence, postopek njenega uveljavljanja, pravice in obveznosti izvajalcev ter financiranje in nadzor nad izvajanjem storitev. Njegov temeljni namen je omogočiti posameznikom z invalidnostjo neodvisno življenje, večjo vključenost v družbo ter enakopravno sodelovanje v vsakodnevnih aktivnostih. Predlog novega zakona (ZOA-1), ki ga je pripravilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, prinaša več pomembnih sprememb, ki posegajo predvsem v položaj osebnih asistentov, organizacijo izvajanja osebne asistence ter pogoje za upravičenost do storitve.

Med najpomembnejšimi spremembami predloga zakona izstopajo predvsem ureditev pravic osebnih asistentov ter ureditev njihovih plač, natančnejša organizacija izvajanja osebne asistence ter spremembe pri pogojih in obsegu upravičenosti do storitve. Predlog novega zakona tako prinaša celovito prenovo sistema osebne asistence, z izboljšanjem položaja osebnih asistentov, jasnejšo organizacijo izvajanja in natančnejšimi pogoji za upravičenost pa želi zakonodajalec zagotoviti stabilnejši, preglednejši in učinkovitejši sistem.

Izboljšanje položaja osebnih asistentov

Prva pomembna sprememba se nanaša na položaj osebnih asistentov. Predlog zakona uvaja jasnejšo ureditev osnovne plače in dodatkov, s čimer se želi izboljšati socialno varnost zaposlenih in povečati privlačnost tega poklica. Osnovna plača osebnega asistenta se določa kot večkratnik minimalne plače, hkrati pa se uvajajo tudi dodatki za zahtevnejše delo, delo v posebnih pogojih in druge obremenitve.

Taka ureditev naj bi pripomogla k stabilnejšemu kadrovskemu sistemu ter zmanjšala fluktuacijo, ki je bila v praksi pogosto problem. Poleg tega se natančneje urejajo tudi pravice do povračila stroškov, letnega dopusta, regresa in drugih delovnopravnih pravic, kar bo prineslo večjo primerljivost z zaposlenimi v javnem sektorju.

Izvedbeni načrt osebne asistence

Druga pomembna sprememba zadeva organizacijo izvajanja osebne asistence in uvajanje izvedbenega načrta osebne asistence. Predlog zakona uvaja podrobnejša pravila glede izvajalcev osebne asistence, pogojev za pridobitev statusa ter obveznosti poročanja in nadzora. Poseben poudarek je na transparentni porabi javnih sredstev, saj morajo izvajalci zagotavljati revizijo računovodskih izkazov in namensko uporabo sredstev. Prav tako se natančneje določa vloga izvedbenega načrta osebne asistence, ki poleg odločbe in pogodbe postaja osrednji dokument za določanje obsega storitev.

Namen teh sprememb je zagotoviti večjo kakovost storitev in enotnejše izvajanje po vsej državi. Hkrati se uvaja tudi obvezna uporaba informacijskega sistema za evidenco opravljenih ur, kar omogoča boljši nadzor in večjo preglednost izvajanja storitev.

Pogoji za upravičenost in obseg osebne asistence

Tretja pomembna sprememba se nanaša na pogoje za upravičenost in obseg osebne asistence. Predlog zakona podrobneje določa upravičence, minimalni obseg potrebne pomoči ter razmerje med osebno asistenco in drugimi socialnovarstvenimi storitvami.

Posebej se poudarja, da je osebna asistenca namenjena predvsem podpori neodvisnemu življenju in aktivnemu vključevanju v družbo, uvaja pa se tudi jasnejša ureditev glede kombiniranja osebne asistence z drugimi oblikami pomoči, s čimer se želi preprečiti podvajanje storitev in zagotoviti učinkovitejšo uporabo javnih sredstev. Dodatno se ureja tudi komunikacijski dodatek za gluhe, slepe in gluhoslepe osebe, ki lahko izberejo med storitvijo in denarnim nadomestilom.

Vir: Predlog predpisa – Zakon o osebni asistenci.