Uredba o oskrbi s pitno vodo – Sistemska ureditev postavitve pitnikov

Ministrstvo za naravne vire in prostor je pripravilo predlog Uredbe o oskrbi s pitno vodo, ki natančneje določa vsebino operativnih programov in strategije Zakona o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, sprejetega aprila 2025. Uredba obravnava oskrbovalne standarde, normative in tehnične, vzdrževalne, organizacijske ter druge ukrepe za izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo in pogoje za lastno oskrbo s pitno vodo. Hkrati vsebuje obveznosti občin in izvajalcev javne službe pri opravljanju javne službe oskrbe s pitno vodo.

Podrobneje so določeni tudi načini in merila za določanje pogostosti postavitve pitnikov. V predlogu uredbe so določeni tudi vsebinski sklopi programa oskrbe s pitno vodo in vsebinski sklopi letnega poročila o izvajanju javne službe oskrbe s pitno vodo ter vsebinski sklopi poročila o doseženih standardih opremljenosti.

Strateško in operativno načrtovanje oskrbe s pitno vodo

Predlog uredbe natančneje določa strateško in operativno načrtovanje oskrbe s pitno vodo. Uredba podrobneje določa pripravo strategije za oskrbo s pitno vodo in operativnega programa, ki vključuje cilje, kazalnike, analizo stanja ter ukrepe za izboljšanje sistema. Operativni program mora glede na predlog uredbe med drugim obsegati analizo vodnih izgub, zanesljivosti oskrbe, varstva vodnih virov in učinkovitosti izvajanja javne službe.

Taka ureditev pomeni bolj sistematičen pristop k upravljanju vodovodne infrastrukture, saj omogoča dolgoročno načrtovanje investicij in bolj usklajeno delovanje občin in izvajalcev. Hkrati uredba določa merila za določanje aglomeracij, kar omogoča enotnejšo opredelitev območij, kjer je treba zagotoviti javno oskrbo s pitno vodo, in s tem preglednejšo širitev vodovodnih sistemov.

Sistemska ureditev postavitve pitnikov

Predlog uredbe določa tudi pravila za sistemsko ureditev postavitve pitnikov. Uredba prvič natančneje določa merila glede števila pitnikov, ki jih morajo občine zagotoviti glede na število prebivalcev. Občine z več kot 10.000 prebivalci morajo tako zagotoviti najmanj en pitnik na 5.000 prebivalcev, občine z manj kot 10.000 prebivalci pa najmanj en pitnik na 4.000 prebivalcev, pri čemer morajo občine z manj kot 4.000 prebivalci zagotoviti vsaj en pitnik.

Taka ureditev prinaša enotnejši pristop k zagotavljanju dostopa do pitne vode na javnih površinah in krepi razumevanje pitne vode kot javnega dobra. Uredba hkrati določa, da morajo občine vsakih pet let pregledati postavitev pitnikov ter jo prilagoditi spremembam v poselitvi ali rabi prostora.

Vodne izgube

Predlog uredbe določa še, da morajo izvajalci voditi podrobne evidence o javnih vodovodih, količinah dobavljene pitne vode, priključkih in vodnih izgubah. Na podlagi teh podatkov morajo pripraviti program ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub, občine pa morajo zagotoviti investicije za njihovo zmanjševanje. Hkrati uredba določa pripravo letnega poročila o izvajanju oskrbe s pitno vodo ter poročila o standardih opremljenosti, ki ga pripravljajo občine. Tak sistem poročanja naj bi omogočal boljši pregled nad delovanjem javne službe in bil podlaga za nadaljnje načrtovanje investicij ter izboljšanje zanesljivosti oskrbe.

Vir: Predlog predpisa – Uredba o oskrbi s pitno vodo.