Učinkovitejše načrtovanje prostorskega razvoja za občine z ZUreP-3D

Ministrstvo za naravne vire in prostor je pripravilo osnutek spremembe Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3D), ki ureja določbe, ki bodo občinam omogočile učinkovito načrtovanje prostorskega razvoja, ureditev ustreznega pravnega sredstva (pritožbe) zoper sklep o uvedbi postopka razlastitve ter ureditev, da gradbena parcela ni merilo pri odmeri komunalnega prispevka za pomožne objekte.

ZUreP določa cilje, načela in pravila urejanja prostora, udeležence, ki delujejo na tem področju, vrste prostorskih aktov, njihovo vsebino in medsebojna razmerja, postopke za njihovo pripravo in sprejetje, njihovo izvedbo ter postopke umeščanja, podrobnejšega načrtovanja in dovoljevanja prostorskih ureditev državnega pomena. Določa tudi prostorske ukrepe in druge akte urejanja prostora, instrumente in ukrepe zemljiške politike ter ureja spremljanje stanja prostorskega razvoja, delovanje prostorskega informacijskega sistema in izdajanje potrdil s področja urejanja prostora.

Učinkovito načrtovanje prostorskega razvoja za občine

Predlog spremembe zakona črta omejitev, da župan ne sme sprejeti sklepa o pripravi spremembe oziroma dopolnitve občinskega prostorskega načrta (OPN), če že poteka postopek spremembe oziroma dopolnitve OPN, razen če poteka postopek ciljne spremembe OPN.

Vlada črtanje predlaga, ker se je v praksi pokazalo, da ta omejitev občinam otežuje učinkovito izvajanje prostorskega razvoja ter urejanje lokalnega okolja. Postopki sprememb in dopolnitev OPN se pogosto zavlečejo na več let zaradi objektivnih sistemskih razlogov, na katere občine nimajo vpliva. Na pridobitev prvih mnenj nosilcev urejanja prostora je treba pogosto čakati tudi do enega leta, njihove zahteve glede dopolnitev strokovnih podlag pa se med postopkom spreminjajo in dopolnjujejo, kar povzroča dodatne zamude. Zaradi nepredvidljivosti teh zahtev, ki ob začetku postopka niso jasno opredeljene, občine težko načrtujejo izvedbo postopkov ter pravočasno zagotavljajo potrebne kadrovske in finančne vire.

Spreminja se tudi ureditev instrumenta ciljne spremembe OPN izključno na naselje, kar onemogoča ali bistveno otežuje uporabo tega instrumenta za razvoj in razširitev dejavnosti, ki se po svoji naravi ne izvajajo v naseljih, temveč zunaj njih. Predlagana sprememba ohranja kvalitativno omejitev (30 odstotkov), vendar jo vsebinsko navezuje na območje konkretne dejavnosti, in ne več na naselje kot tako. To pomeni, da se bodo ciljne spremembe OPN lahko uporabile tudi za širitev dejavnosti, ki niso v naselju. Sprememba bo tako omogočila razširitev obstoječih dejavnosti za območja izkoriščanja mineralnih surovin, območjih za potrebe obrambe, zaščite in reševanja, območjih turizma in rekreacije ter kmetijskih gospodarstvih in povezanih dejavnostih.

S predlagano spremembo se tako odpravlja vezanost ciljne spremembe OPN na naselja in se zato omogoči učinkovitejša in prožnejša raba instrumenta ciljne spremembe OPN za razvoj obstoječih dejavnosti. Kljub predlagani spremembi se ohranja normativni pregled nad obsegom in vplivi prostorskih sprememb.

Pritožba zoper sklep o uvedbi postopka razlastitve

Osnutek spremembe zakona določa, da bi po novem bila zoper sklep o uvedbi postopka razlastitve dovoljena pritožba, ki ne zadrži izvršitve sklepa, s čimer bi se sledilo sklepu Vrhovnega sodišča I Up 269/2024 z dne 11. decembra 2024, po katerem gre pri tovrstnem sklepu za akt iz 2. člena Zakona o splošnem upravnem sporu (ZUP), saj se z njim posega v pravni položaj tožnika. Vrhovno sodišče je tako presodilo, da z zakonom predpisane posledice njegove izdaje (prepoved razpolaganja z nepremičnino) posegajo v pravni položaj lastnika nepremičnine, zato je pomembno, da so za njegovo izdajo izpolnjeni vsi zakonski pogoji, lastnik nepremičnine pa mora imeti možnost ugovarjati, da niso.

Komunalni prispevek za pomožne objekte

Osnutek zakona predlaga še ureditev, da za pomožne objekte gradbena parcela ni merilo pri odmeri komunalnega prispevka, saj se v skladu s 190. členom ZUreP-3 za pomožne objekte gradbena parcela ne določa. Predlagana sprememba bi torej pripomogla k notranji koherentnosti zakona.

Vir: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju prostora.