Transparentno upravljanje javnega premoženja – mit ali realnost?

Objavljeno: 21. 6. 2017

Poslanstvu, da je osnovna naloga SDH odgovorno, profesionalno in dejavno upravljanje državnih naložb, se zdi nujno dodati pojasnilo, da je njegova prednostna naloga predvsem prispevanje k preglednejšemu in učinkovitejšemu upravljanju državnega premoženja. V Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Slovenskem državnem holdingu, ki bo obravnavan na julijski seji Državnega zbora, pa se njegovim primarnim nalogam dodajajo nova načela.

Med najpomembnejšimi cilji novega predloga velja posebej omeniti transparentno upravljanje podjetij, ki so v državni lasti, in pri tem slediti najvišjim mednarodnim standardom. Poudarek je tudi na razširitvi nadzornega sveta SDH in jasneje opredeljenih postopkih v primeru prodaje (ali prestrukturiranja) kapitalskih naložb države. Vse cilje naj bi dosegli brez rušenja obstoječih delujočih rešitev.

Predlog izpostavlja skrb SDH za upravljanje strateških in pomembnih kapitalskih naložb, tej njegovi nalogi pa dodaja primarni cilj: zasledovanje javnega interesa. Po predlogu je to mogoče doseči na tri načine: z imenovanjem projektne skupine, s sodelovanjem nadzornega sveta SDH pri pripravi predlogov in z javno razpravo, preden Vlada in Državni zbor sploh odločata o spremembah in dopolnitvah Strategije upravljanja kapitalskih naložb države.

Konkretne spremembe, zapisane v predlogu, obsegajo delovanje nadzornega sveta SDH. Le-ta naj bi imel deset članov, od tega jih devet imenuje Državni zbor na predlog Vlade, enega pa člani nadzornih organov tistih družb, ki so v podjetjih določene za strateške in pomembne naložbe. Predvidevajo tudi ustanovitev akreditacijske komisije, ki naj bi pripravila merila za ocenjevanje strokovnega znanja, izkušenj in veščin, ki jih mora imeti član nadzornega sveta SDH. Uvedba člana nadzornega sveta, ki bi ga izbrali predstavniki zaposlenih v družbah, pa naj bi pripeljala do izvrševanja načela delavskega soupravljanja. Nadzornemu svetu naj bi pripadala tudi dejavna vloga pri sprejemanju odločitev o prodaji.

Kdo lahko predlaga kandidate za člane nadzornega sveta SDH? Ministri, sindikalne organizacije, ki so članice Ekonomsko-socialnega sveta (dva predstavnika), Zveza društev upokojencev Slovenije (en predstavnik) in Mladinski svet Slovenije (en predstavnik). Vlada predlaga pet predstavnikov. Vendar pa našteti ne morejo predlagati svojih funkcionarjev ali svojih zaposlenih.

Z dodanim petim in šestim odstavkom k 1. členu se po predlogu SDH zavezuje, da bo sprejel jasna pravila o postopkih prodaje in prestrukturiranja naložb, ki naj bi jih sprejel nadzorni svet. Prav tako pa je med nalogami SDH, da pred prodajo naložbe pripravi operativni načrt prodaje in pridobi soglasje nadzornega sveta SDH. S tem naj bi se preprečila postavitev nadzornega sveta SDH pred izvršena dejstva.

Ali lahko torej ugotovimo, da je predlog zakona pot do transparentnega upravljanja javnega premoženja? Morebiti sta poti do tega cilja transparenten proces imenovanja članov nadzornega sveta SDH in večja vloga javnosti pri izbiri odgovornih oseb za nadzor nad kapitalskimi naložbami države. Razširjeni nadzorni svet naj bi zagotavljal večje upoštevanje javnega interesa pri sprejemanju odločitev. In ne nazadnje naj bi se uvedla tudi obvezna enakopravna zastopanost dela in kapitala v nadzornem organu.

Vir: Uradni list RS, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Slovenskem državnem holdingu.

AAA Zlata odličnost
|

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti