Če želite spremeniti vaš način razmišljanja, najprej spremenite vaš način gledanja

Objavljeno: 2. 6. 2021

»Razmišljaj drugače« se je glasil odmeven oglas podjetja Apple iz leta 1997. Očitno odličen nasvet vsem ustvarjalcem, izumiteljem in podjetnikom. Če želimo priti do revolucionarnih idej ali proizvodov, moramo poleg drugačnega razmišljanja tudi gledati drugače. Veliki ustvarjalci, izumitelji in podjetniki gledajo na svet drugače kot drugi. Vidijo priložnosti, ki jih drugi ljudje enostavno ne vidijo.

Vzemimo za primer vsem dobro poznano zgodbo o velkroju.1 Švicarski inženir George de Mestral je po sprehodu po gozdu na svoji obleki našel semena repinca, ki so se čvrsto držala njegovih oblačil. Poprijel je za mikroskop in opazil, da je narava ustvarila majhne kljukice, ki so se nato pritrdile na zankasta vlakna v njegovih oblačilih. Tako se je rodila znamenita alternativa zadrgi pod imenom Velcro. (Danes poznamo celotno področje, imenovano biomimetika, ki je namenjeno posnemanju narave za reševanje človeških težav.) Ne tako znana, a kljub temu nič manj pomembna je zgodba o Softsoapu. Ameriški podjetnik Robert Taylor se je odločil podrobneje preučiti, kako učinkovito se trdna mila obnesejo v vsakdanu – ko so enkrat odvita in uporabljena v kopalnicah. Ko si je pobliže ogledal posodo za milo v sicer brezhibnem okolju, je zagledal manjšo milnato lužo. Ugotovil je, da je pravi odgovor tekoče milo, ki naj bo v estetsko dovršenem dozirniku s črpalko, s tem pa je nato preusmeril trende celotne industrije mila.

Zgodbi dveh izvrstnih podjetnikov, ki sta na stvari gledala drugače. Bodisi skozi mikroskop ali povečevalno steklo, dobesedno ali metaforično. Na znano sta gledala na neznan način. Veliki francoski matematik Blaise Pascal je nekoč dejal: »Majhni umi se ukvarjajo z nenavadnimi stvarmi, veliki pa z običajnimi.« Zdi se, da je s tem imel v mislih nekaj takšnega: »Poglejte, kaj je pred nami, vendar glejte na način, ki uide večini ljudi.«

Za takšno aktivnost obstaja izraz defamiliarizacija. V začetku dvajsetega stoletja je ruski literarni teoretik Viktor Šklovski poudaril, kako je Tolstoj v svojih pisanjih dosegel večji učinek s tehnikami, kot so opisovanje predmetov z vidika izkrivljene perspektive, zavrnitev uporabe običajnih imen za predmete ter na splošno z defamiliarizacijo sicer znanega. Pozneje je veliki francoski režiser Jean-Luc Godard z uporabo posnetkov v filmu Breathless povzročil pravo revolucijo v kinematografskih vodah. Do takrat so bili vloženi veliki napori v ustvarjanje nemotenega neprekinjenega pretoka (kontinuitete) na zaslonu. Navsezadnje je neprekinjen tok način, kako doživljamo vid, zahvaljujoč delovanju naših možganov. To je znano. Toda Godard se je odločil prekiniti ta tok, da bi nas prisilil, da se odmaknemo od svojih običajnih predpostavk in njegove like vidimo dobesedno poskočne in nepovezane. Zdaj zaznavamo občutke osamljenosti, ki jih doživljajo njegovi liki, in tudi njihova prizadevanja – na koncu neuspešna in tragična – za medsebojno povezovanje. Godard je dvignil tehniko defamiliarizacije od lista v knjigi do zaslona.

Primeri teh izvrstnih umetnikov dajejo vsem (tudi podjetnikom) nekaj nasvetov, kako prenehati videti svet na vsem znan način in ga začeti gledati na neznane in generativne načine. Ko gledamo na svet, ne bi smeli le preučevati, temveč bi morali preučevati namerno z drugačno perspektivo. Ne samo poimenovati, kar nas obkroža, ampak najti nova imena. Ne samo upoštevati celoto, ampak stvari razdeliti (ali razbiti) na delce. Te tehnike nam lahko pomagajo videti našo pot do novega in revolucionarnega – bodisi v umetnosti ali v poslu.

Znani detektiv Sherlock Holmes je nekoč svojemu sodelavcu Watsonu namenil naslednje besede: »Vidiš, a ne opazuješ. Razlikovanje je jasno.« Več nasvetov, kako se prebiti skozi znano in namesto tega opazovati, resnično opazovati, omenja psihologinja in pisateljica Marija Konnikova v svoji knjigi z naslovom »Mastermind: How to Think Like Sherlock Holmes«. Pravi takole: »Če želite opazovati, se morate naučiti ločiti situacijo od interpretacije, sebe od tistega, kar vidite.« Kot tehniko za izboljšanje svoje sposobnosti, da delujemo na tak način, Konnikova predlaga, da situacijo, ki nas zanima, opišemo (pisno ali naglas) sogovorniku. Kot ugotavlja, je Holmes na ta način uporabil Watsona za svoje opazovanje pri preiskovanju primerov in pogosto so z uporabo takšne metode postale očitne ključne točke v zadevi. To je še ena tehnika, ki bi jo morali poskusiti ambiciozni umetniki in podjetniki.

Naši možgani so zasnovani tako, da preprečujejo, da bi bili preveč pozorni. To dobro dokazuje optična iluzija, imenovana Troxlerjevo bledenje oz. Troxlerjev učinek (poimenovan po švicarskem zdravniku iz devetnajstega stoletja, ki ga je odkril). Če imamo na območju našega perifernega vida stabilno sliko, jo čez nekaj časa dejansko nehamo videti. Ta pojav verjetno kaže na učinkovit način delovanja možganov. Nevroni prenehajo streljati, ko dobijo dovolj informacij o nespremenljivem dražljaju. Toda to ne pomeni, da je navajanje vedno naš prijatelj.

Proti naši vgrajeni nagnjenosti k navajanju, znanemu načinu gledanja na stvari in doživljanju, se lahko borimo tako, da se trudimo stvari videti drugače (in ne le misliti drugače). Eden od načinov, kako veliki umetniki, podjetniki in ustvarjalci vseh vrst pridejo do spoznanj, ki jim omogočajo spremeniti svet, je, da ne gledajo na stvari tako, kot to počne večina drugih ljudi. Njihove metode nas učijo, da lahko z drugačnim gledanjem na koncu vidimo tisto, česar ni uvidel še nihče drug.

1 Velkro (angl. Velcro) je vrsta hitrega pritrjevalca na oblačilih, ki je sestavljen iz kljukic in zank. Velcro je sicer tudi ime podjetja, prvega proizvajalca velkra.

Vir: Harvard Business Review, URL: https://hbr.org/2019/04/to-change-the-way-you-think-change-the-way-you-see?utm_medium=social&utm_campaign=hbr&utm_source=linkedin&tpcc=orgsocial_edit

AAA Zlata odličnost