Uradni list

Številka 99
Uradni list RS, št. 99/2015 z dne 21. 12. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 99/2015 z dne 21. 12. 2015

Kazalo

3920. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah, stran 12524.

  
Na podlagi osmega odstavka 9. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US in 46/15) minister za infrastrukturo izdaja
P R A V I L N I K 
o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1.člen
(vsebina pravilnika) 
(1) Ta pravilnik določa namen, vrste, pomen, obliko, barvo, velikost, lastnosti in postavljanje prometne signalizacije in prometne opreme na javnih in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet (v nadaljnjem besedilu: ceste).
(2) Ta pravilnik se izda ob upoštevanju postopka informiranja v skladu z Direktivo (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (kodificirano besedilo), (UL L št. 241 z dne 17. 9. 2015, str. 1).
2. člen
(namen ter vrste prometne signalizacije in prometne opreme) 
(1) Prometna signalizacija in prometna oprema so sredstva in naprave, ki udeležence cestnega prometa opozarjajo na nevarnosti, jim naznanjajo omejitve, prepovedi in obveznosti, dajejo potrebna obvestila za varen in neoviran promet ter jih vodijo v prometu.
(2) S prometno signalizacijo in prometno opremo se zagotavlja izvajanje prometnih pravil in ukrepov za varnost prometa ter označuje prometna ureditev na cestah.
(3) Prometno signalizacijo sestavljata vertikalna in horizontalna signalizacija.
(4) Vertikalno signalizacijo sestavljajo:
– prometni znaki,
– dopolnilne table,
– znaki za označevanje del in ovir v cestnem prometu,
– znaki za označevanje bližine roba vozišča in preprečevanje vožnje,
– svetlobni prometni znaki in
– spremenljiva prometnoinformativna signalizacija.
(5) Horizontalna signalizacija obsega označbe na prometnih površinah.
(6) Prometno opremo sestavljajo:
– oprema za vodenje in usmerjanje prometa,
– varnostne ograje,
– varovalne ograje,
– naprave za umirjanje prometa na cesti,
– blažilniki trkov,
– ograje za pešce,
– oprema proti zaslepljevanju in
– cestna razsvetljava.
(7) Sestavni del prometne signalizacije je tudi turistična in druga obvestilna signalizacija.
3. člen
(napisi na prometni signalizaciji) 
(1) Napisi na prometni signalizaciji morajo biti napisani z malo pisavo, če s tem pravilnikom pri posameznem prometnem znaku ni določeno drugače.
(2) Ime posameznega prometnega cilja mora biti napisano v eni vrsti.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek je lahko, če je ime prometnega cilja izjemno dolgo, napisano tudi v dveh vrstah, in sicer tako da je v drugi vrsti z manjšo pisavo napisan le podrejeni del cilja.
(4) Dvojezični napisi na prometni signalizaciji, ki označujejo prometne cilje, morajo biti med seboj ločeni s poševnico in enake velikosti pisave.
(5) Kadar je ime dvojezičnega kraja ali kraja, ki je zunaj države, izjemno dolgo, sme biti napisano v dveh vrstah, in sicer tako da je višina pisave v obeh vrstah enaka.
(6) Napisu v tujem jeziku na prometni signalizaciji, ki označuje prometni cilj zunaj države, mora biti dodana avtomobilska oznaka države, v kateri je ta prometni cilj.
4. člen
(uporaba jezika na prometni signalizaciji) 
(1) Napisi na prometni signalizaciji so na celotnem območju države v slovenskem jeziku.
(2) Na dvojezičnih območjih so poleg napisov v slovenskem jeziku tudi napisi v drugem jeziku, in sicer tako da je najprej napis v slovenskem in nato v tujem jeziku.
(3) Na znakih za obvestila, ki so namenjeni vodenju prometa in obveščanju udeležencev v cestnem prometu o krajih zunaj države, mora biti pri dvojezičnih krajih najprej naveden napis imena kraja v slovenskem jeziku in nato v jeziku države, v kateri je kraj, sicer pa samo napis v jeziku države, v kateri je kraj.
(4) Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena so na državnih cestah, ki so del vseevropskega cestnega omrežja, lahko napisi na prometni signalizaciji za obveščanje poleg slovenskega tudi v drugih tujih jezikih. V drugih jezikih so lahko tudi napisi na turistični in drugi obvestilni signalizaciji.
5. člen
(izvedba prometne signalizacije in prometne opreme) 
(1) Prometna signalizacija in prometna oprema morata biti v obliki, barvi, velikosti ter materialih, ki ustrezajo tehničnim zahtevam in standardom, določenim s tem pravilnikom.
(2) Udeležencem cestnega prometa so lahko sporočila in obvestila posredovana s stalnimi prometnimi znaki, ki svoje vsebine ne spreminjajo, ter z znaki, ki lahko na podlagi svetlobnih in drugih elementov svojo vsebino delno ali v celoti spreminjajo.
(3) Površina turistične in druge obvestilne signalizacije ne sme biti osvetljena in spremenljiva.
(4) Številčne in besedilne oznake ter simboli na prometnih znakih, vozišču in drugih prometnih površinah so s tem pravilnikom navedeni kot primer in se morajo v praksi uskladiti s konkretno situacijo prometne ureditve oziroma cilji prometnega urejanja.
6. člen
(svetlobno odbojne in kromatične lastnosti prometne signalizacije in prometne opreme) 
(1) Površina prometnih znakov mora biti izdelana iz svetlobno odbojnih materialov skladno s standardom SIST EN 12899-1 – Stalna vertikalna signalizacija; Stalni prometni znaki, katerih zahteve glede svetlobno odbojnih lastnosti so odvisne od mesta postavitve prometnih znakov, svetlobnih značilnosti okolice, kjer so prometni znaki postavljeni, ter lokacije prometne površine v prostoru.
(2) Zahtevani koeficient retrorefleksije (RA) mora ustrezati razredom, prikazanim v preglednici 1.
Preglednica 1: Razredi svetlobne odbojnosti površine znakov glede na svetlobne značilnosti okolice
Vrsta znakov
Normalno/naravno osvetljena okolica
Osvetljena okolica in/ali več zunanjih virov svetlobe
Mesto postavitve znaka
Avtocesta, hitra cesta
Ceste zunaj naselij
Ceste v naseljih
Avtocesta, hitra cesta
Ceste zunaj naselij
Ceste v naseljih
Vsi znaki, razen spodaj navedenih
Na desni strani vozišča/cestišča
RA2
RA1 
RA2
RA1 
RA2
RA2 
RA3
RA2
RA2 
RA3
Nad voziščem /cestiščem ali na njegovi levi strani
RA2
RA2
RA2
RA3
RA2 
RA3
RA3
Znaki za nevarnost in znaki za prednost na prehodih ceste čez železniško progo v isti ravnini
RA2
RA2
RA3
RA3
Znaki za nevarnost in prednost na križiščih in cestnih priključkih, znaki za obvezne in dovoljene smeri
RA2
RA2
RA2
RA3
RA3
RA3
Znaki za označevanje del in drugih ovir na cesti, znaki za prepovedi in omejitve, znaki za obvestila
RA2
RA1 
RA2
RA1 
RA2
RA2
RA2
RA2
Znaki za kolesarje, pešce in jezdece, turistična in druga obvestilna signalizacija
RA1
(3) Minimalni koeficient retrorefleksije za razred RA3 je prikazan v preglednici 2.
Preglednica 2: Minimalni koeficient retrorefleksije RA; razred RA3 (enota cd.lx-1m2)
Geometrija merjenj
Barva
α[o]
Β1[o]
bela
rumena
rdeča
modra
zelena
fluorescenčna rumenozelena
0,2
5
430
350
110
25
45
375
0,33
5
300
250
75
17
35
270
1,0
5
80
65
20
5
10
70
0,2
15
350
270
90
20
35
0,33
15
250
200
65
15
25
1,0
15
60
45
16
3,5
7
0,2
30
235
190
60
11
24
200
0,33
30
150
130
35
7
18
140
1,0
30
50
40
13
2,5
5
43
0,2
40
55
40
12
3
7
36
0,33
40
30
25
7
2
4
24
1,0
40
15
13
5
1
2
9
(4) Ne glede na prejšnji odstavek je lahko zahtevani koeficient retrorefleksije tudi drugačen, če je pri posameznem znaku s tem pravilnikom tako določeno.
(5) Kromatične lastnosti prometnih znakov in svetlobni faktor morajo ustrezati razredu CR2.
(6) Prometni znaki na istem nosilcu morajo imeti enake svetlobno odbojne lastnosti.
(7) Kadar so prometni znaki osvetljeni od zunaj, so lahko svetlobno odbojne lastnosti njihove površine najmanj razreda RA1, razen pri znakih za prednost (2100), katerih površina mora ustrezati razredu RA2.
(8) Površina prometne opreme, ki se uporablja za vodenje in usmerjanje prometa na območju del na cesti ali drugih ovir v cestnem prometu, mora biti označena s svetlobnimi odsevniki skladno s SIST EN 12899-3; Smerniki in svetlobno odbojna telesa.
7. člen
(postavljanje prometne signalizacije in prometne opreme) 
(1) Prometna signalizacija in prometna oprema na cestah morata biti postavljeni tako, da ju udeleženci cestnega prometa pravočasno opazijo in dojamejo njun pomen ter da na podlagi tega lahko ravnajo v skladu s pomenom in zahtevami, ki jih določata.
(2) Območje za postavljanje prometne signalizacije in prometne opreme je pas vzdolž vozišča ceste, in sicer na avtocestah in hitrih cestah znaša 8,00 m, na drugih cestah pa 5,00 m, merjeno od zunanjega roba vozišča oziroma odstavnega pasu. Če so sestavni del cestišča tudi kolesarske, peščeve ali druge prometne površine, znaša širina tega pasu 2,00 m, merjeno od zunanjega roba teh površin.
(3) Pravila za postavljanje prometne signalizacije in prometne opreme za označevanje del in ovir v cestnem prometu so določena s predpisom, ki ureja zapore na cestah.
II. PROMETNA SIGNALIZACIJA 
1. Prometni znaki
8.člen
(izvedba prometnih znakov) 
(1) Konstrukcija prometnega znaka mora skladno s standardom SIST EN 12899-1 glede mehanske odpornosti dosegati naslednje minimalne zahteve:
– faktor varnosti za obremenitve – razred PAF1,
– pritisk vetra – razred WL5,
– dinamični pritisk pri čiščenju snega – razred DSL1,
– najmanjša dopustna deformacija pri upogibanju – razred TDB4,
– prebadanje znaka – razred P3 in
– robovi plošče znaka – razred E2.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko upravljavec prometne površine zahteva drugačne zahteve glede učinkovitosti konstrukcije prometnega znaka, vendar le v mejah, ki jih dopušča SIST EN 12899-1.
(3) Hrbtna stran prometnega znaka mora biti brez leska in vsebine. Če je površina znaka večja od 2 m2, mora biti hrbtna stran sive barve (RAL 7040).
(4) Ne glede na prejšnji odstavek mora imeti znak na hrbtni strani identifikacijsko oznako skladno s SIST EN 12899-1. Oznaka ne sme biti svetlobno odbojna, nameščena mora biti na spodnjem desnem delu znaka in mora biti vidna pri postavljenem prometnem znaku.
(5) Rob prometnega znaka mora biti pokrit z zaščitnim kotnim profilom za ojačitev znaka.
(6) Prometni znaki so lahko izdelani tudi kot znaki z lastnim (osvetljeni od znotraj) ali zunanjim virom svetlobe (osvetljeni od zunaj) skladno s SIST EN 12899-1 oziroma SIST EN 12899-2 – Stalna vertikalna signalizacija; Signalizacija z notranjo osvetlitvijo (TBB).
(7) Konstrukcija prometnega znaka z lastnim virom svetlobe mora skladno s standardom SIST EN 12899-1 glede mehanske odpornosti dosegati naslednje minimalne zahteve:
– faktor varnosti za obremenitve – razred PAF1,
– pritisk vetra – razred WL5,
– dinamični pritisk pri čiščenju snega – razred DSL1,
– najmanjša dopustna deformacija pri upogibanju – razred TDB4,
– odpornost proti vodi in prahu – razred IP65,
– povprečna svetlost znaka – razred L2 in
– enakomerna svetlost znaka – razred U2.
(8) Če je treba pomen prometnega znaka izredno poudariti, sme biti znak na kontrastni kvadratni ali pravokotni plošči iz svetlobno odbojnega materiala fluorescenčne rumenozelene barve, katere koeficient retrorefleksije ustreza razredu RA3. V tem primeru je na plošči tudi morebitna potrebna dopolnilna tabla.
(9) Velikost kontrastne plošče iz prejšnjega odstavka mora biti prilagojena predpisani velikosti prometnega znaka, in sicer tako da širina od roba table do skrajne točke znaka znaša največ 5 cm.
(10) Prometni znaki so lahko izvedeni tudi kot označbe na prometnih površinah.
9. člen
(postavljanje prometnih znakov) 
(1) Prometni znaki se postavljajo na desni strani poleg vozišča oziroma cestišča ali nad njim v smeri vožnje vozil, in sicer tako da ne ovirajo prometa vozil in pešcev ter da jih udeleženci cestnega prometa ali druge ovire ne zakrivajo.
(2) Če na mestu, kjer je postavljen prometni znak, zaradi gostote prometa ali iz drugih razlogov udeleženci cestnega prometa prometnega znaka ne bi pravočasno opazili, mora biti ta ponovljen tudi na nasprotni, levi strani ceste ali smernega vozišča, če je potrebno, pa tudi nad voziščem.
(3) Ne glede prvi odstavek tega člena so lahko prometni znaki postavljeni tudi samo na levi strani vozišča ali druge prometne površine in v srednjem ločilnem pasu ceste, če je pri posameznem znaku s tem pravilnikom to dovoljeno.
(4) Višina spodnjega roba prometnega znaka oziroma spodnjega roba dopolnilne table mora biti ob postavitvi:
– ob vozišču 1,50 m nad višino roba vozišča ali odstavnega pasu, ob katerem je znak postavljen,
– nad površinami za pešce in kolesarje najmanj 2,25 m nad najvišjim robom prečnega profila površine, nad katero je postavljen, razen turistične signalizacije in znakov za vodenje prometa na območju križišč, kjer znaša ta višina 2,50 m,
– nad voziščem najmanj 4,50 in največ 5,50 m nad najvišjo točko prečnega profila vozišča, nad katerim je prometni znak postavljen. Pri zmanjšanih prometnih profilih ceste je lahko prometni znak postavljen 0,50 m nad prometnim profilom ceste.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek so posamezni prometni znaki lahko postavljeni tudi na drugačnih višinah, če je s tem pravilnikom pri posameznem znaku to dovoljeno in to omogoča prosti profil ceste.
(6) Vodoravna razdalja med robom vozišča ali odstavnega pasu in najbližjo točko oziroma projekcijo najbližje točke prometnega znaka mora biti:
– na cestah zunaj naselja najmanj 0,75 in ne več kot 1,60 m,
– na cestah v naselju, če je cesta omejena z robniki in brez površin za pešce in kolesarje, najmanj 0,30 m oziroma najmanj 0,75 m, če cesta ni omejena z robniki in brez površin za pešce, hkrati pa ne več kot 2,00 m.
(7) Ne glede na prejšnji odstavek morajo biti nosilni drogovi prometnih znakov postavljeni zunaj površin za pešce in kolesarje. V tem primeru vodoravna razdalja od roba vozišča do najbližje točke oziroma projekcijo skrajne točke prometnega znaka ne sme biti večja od 2,00 m, znak pa mora biti praviloma asimetrično nameščen na nosilni drog. Drogovi svetlobnih prometnih znakov so lahko postavljeni znotraj površin za pešce, vendar tako, da je zagotovljeno varno in neovirano gibanje pešcev.
(8) Če je vozišče zavarovano z varnostno ograjo, mora biti vodoravna razdalja med ograjo in najbližjo točko oziroma projekcijo skrajne točke prometnega znaka enaka delovni širini varnostne ograje.
(9) Minimalni vzdolžni razmik prometnih znakov na cesti mora biti pri najvišji dovoljeni hitrosti:
– ≤ 50 km/h, najmanj 15 m,
– > 50 ≤ 90 km/h, najmanj 30 m in
– > 90 km/h, najmanj 100 m.
(10) Prometni znaki nad smernimi vozišči z več prometnimi pasovi se postavljajo:
– nad vsakim prometnim pasom posebej, če se promet po posameznih prometnih pasovih ureja različno. Med temi znaki se v osi ločilnih črt med prometnimi pasovi lahko postavljajo znaki za opozarjanje na nevarnost ali obveščanje, ki veljajo na celotnem smernem vozišču,
– v osi dveh ali več pasov, če se na teh prometnih pasovih promet ureja enako,
– simetrično od osi pasov z enakim urejanjem prometa v primerih, ko sta nad prometnimi pasovi horizontalno postavljena dva ali več prometnih znakov, s katerimi se promet na vseh prometnih pasovih ureja enako. Znaki morajo biti enaki na levi in desni strani,
– na levi strani znak za nevarnost, na desni strani pa znak za izrecne odredbe ali obvestila, če sta nad dvema ali več prometnimi pasovi horizontalno postavljena dva različna prometna znaka. Če je na obeh straneh postavljen znak za izrecne odredbe, mora biti znak za omejitev hitrosti vedno postavljen na desni strani.
(11) Če se na isti drog nameščata različni vrsti prometnih znakov, mora biti znak za nevarnost vedno nameščen na vrhu droga.
(12) Na istem nosilnem drogu sta v smeri vožnje lahko po vertikalni osi nameščena največ dva prometna znaka.
(13) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena je lahko na enem nosilnem drogu nameščenih tudi več znakov, če je s tem pravilnikom pri posameznem prometnem znaku tako dovoljeno.
(14) Posameznemu prometnemu znaku sta lahko dodani največ dve dopolnilni tabli.
(15) Na drogu semaforja so lahko nameščeni le tisti posamezni prometni znaki, za katere je to s tem pravilnikom dovoljeno.
(16) Ne glede na prejšnji odstavek so lahko na drogu semaforja nameščeni posamezni prometni znaki, ki so vidni vozilom iz nasprotne smeri.
(17) Za nosilno konstrukcijo prometnih znakov se lahko uporabljajo tudi drogovi cestne razsvetljave, drogovi semaforjev in druge ustrezne konstrukcije, ki so v območju za postavljanje prometne signalizacije.
10. člen
(velikost prometnih znakov in dopolnilnih tabel) 
(1) Velikosti prometnih znakov so glede na najvišjo dovoljeno hitrost na cesti oziroma njenem odseku razvrščene v štiri velikostne razrede, in sicer:
– mali znaki – razred 1,
– normalni znaki – razred 2,
– veliki znaki – razred 3,
– zelo veliki znaki – razred 4.
(2) Velikost prometnih znakov za posamezen velikostni razred je prikazana v preglednici 3.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek je lahko velikost posameznih znakov tudi drugačna, če je pri posameznem znaku s tem pravilnikom to dovoljeno.
(4) Polmer zaokroževanja robov pri znakih, katerih velikost je določena pri posameznem znaku ali je odvisna od števila simbolov, velikosti pisave ter lokacije znaka na cesti, mora biti enak kot pri velikostnem razredu, ki je najbližji velikosti znaka. Polmer zaokroževanja robov, določen za velikostni razred 4, se uporablja tudi za vse znake, ki so večji od tega razreda.
(5) Širina dopolnilne table, postavljene ob znaku, mora biti enaka dolžini tiste stranice znaka, ob kateri je dopolnilna tabla, ali premeru znaka oziroma mora biti enaka dolžini vertikalne projekcije skrajnih točk znaka.
(6) Velikost simbola na znaku mora biti sorazmerna z velikostjo znaka, njegova razmerja in položaj na znaku pa morajo biti identični grafičnemu prikazu, določenemu s tem pravilnikom.
(7) Če pri posameznem znaku s tem pravilnikom ni določena velikost oziroma ta ni določena niti v prvem odstavku tega člena, se velikost znaka določi na podlagi velikosti in vrste pisave ter števila simbolov na njem.
(8) Dimenzije posameznih elementov vstavljenih znakov so proporcionalne dimenzijam stalnih prometnih znakov.
(9) Za znake, ki se uporabljajo pri označevanju in zavarovanju del na cestah in ovir v cestnem prometu, se uporablja samo velikostni razred 3 ali 4.
(10) Za znake 2100 – znaki za prednost, se namesto velikostnega razreda 2 uporablja velikostni razred 3.
(11) Na malo prometnih cestah in javnih poteh je lahko zaradi neustreznega profila in drugih elementov ceste, ki ne dopuščajo največje dovoljene hitrosti po pravilih cestnega prometa, velikost prometnih znakov manjša za en velikostni razred.
(12) Na glavnih in regionalnih cestah se lahko iz prometnovarnostnih razlogov velikostni razred 2 nadomesti z velikostnim razredom 3.
(13) Če se na določenem odseku ceste spremeni prometna ureditev, ki zahteva manjši velikostni razred prometnih znakov, se prometni znaki menjajo skladno s tretjim odstavkom 79. člena tega pravilnika.
11. člen
(preverjanje ustreznosti prometnih znakov) 
(1) Svetlobno odbojne in kromatične lastnosti prometnih znakov se morajo preveriti najpozneje v desetih letih po izdelavi prometnega znaka.
(2) Preverjanje ustreznosti iz prejšnjega odstavka obsega preverjanje minimalnih zahtev glede svetlobno odbojnih in kromatičnih lastnosti prometnih znakov pri dnevni svetlobi.
(3) Ob preverjanju prometnega znaka iz prvega odstavka tega člena morajo svetlobno odbojne lastnosti znaka ustrezati vsaj 70 % zahtevane vrednosti, predpisane za nov prometni znak, kromatične lastnosti pa morajo ustrezati razredu CR1.
(4) Določbe tega člena se uporabljajo samo za skupino znakov 1000 in 2000.
1.1 Znaki za nevarnost
12.člen
(namen in vrsti znakov za nevarnost) 
(1) Znaki za nevarnost opozarjajo udeležence cestnega prometa na nevarnost in vrsto nevarnosti na cesti.
(2) Znaki za nevarnost so splošni znaki za nevarnost in znaki za nevarnost na prehodu ceste čez železniško progo v isti ravnini.
13. člen
(izvedbe znakov za nevarnost) 
(1) Oznaka, oblika, barva, pomen, namen označevanja ter dopustna odstopanja glede izvedbe, velikosti in postavljanja znakov za nevarnost so prikazani v preglednici 4.
(2) Znaki za nevarnost, ki se uporabljajo pri označevanju in zavarovanju del na cestah in ovir v cestnem prometu, imajo osnovno barvo rumeno, razen na znaku 7302.
(3) Nevarnosti na cesti, ki niso posledica del na cesti ali začasnih ovir v cestnem prometu, morajo biti označene s prometnimi znaki, ki so predpisani za označevanje trajnih nevarnosti enake vrste.
14. člen
(postavljanje znakov za nevarnost) 
(1) Znaki za nevarnost se postavljajo na avtocestah in hitrih cestah na razdalji od 250 do 400 m, na cestah zunaj naselij na razdalji od 150 do 250 m ter na cestah v naseljih na razdalji od 50 do 150 m pred nevarnim mestom na cesti oziroma pred začetkom nevarnega dela vozišča.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena se znaki za nevarnost lahko postavljajo tudi na manjši ali večji razdalji pred nevarnim mestom na cesti oziroma pred začetkom nevarnega dela ceste, če to zahtevajo okoliščine na cesti ali njenem delu. V tem primeru morajo biti znakom dodane dopolnilne table z označeno razdaljo do nevarnega mesta, ki ga označujejo postavljeni znaki.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena so za posamezne znake za nevarnost dovoljena odstopanja v načinu postavljanja, če je s tem pravilnikom pri posameznemu znaku za nevarnost to dovoljeno.
1.2 Znaki za izrecne odredbe
15.člen
(namen in vrste znakov za izrecne odredbe) 
(1) Znaki za izrecne odredbe udeležencem cestnega prometa naznanjajo obveznosti, omejitve ali prepovedi in usmeritve, po katerih se morajo ravnati.
(2) Znake za izrecne odredbe sestavljajo znaki za prednost, znaki za prepoved ali omejitve, znaki za obveznost in znaki za urejanje cestnega prometa.
16. člen
(izvedbe znakov za izrecne odredbe) 
(1) Oznaka, oblika, barva, pomen, namen označevanja ter dopustna odstopanja glede izvedbe in postavitve znakov za izrecne odredbe so prikazani v preglednici 5.
(3) Kadar se znaki za izrecne odredbe, ki imajo osnovno barvo belo, uporabljajo za označevanje in zavarovanje del na cestah in ovir v cestnem prometu, imajo osnovno barvo rumeno, razen na znaku 7302.
17. člen
(postavljanje znakov za izrecne odredbe) 
(1) Znaki za izrecne odredbe se postavljajo neposredno na mestu, kjer se za udeležence cestnega prometa pojavita obveznost in prepoved ali omejitev, ki je izražena z znakom.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek so znaki za izrecne odredbe lahko postavljeni na določeni razdalji pred mestom, kjer se za udeležence cestnega prometa pojavi obveznost, prepoved ali omejitev, če je pri posameznem znaku s tem pravilnikom to dovoljeno.
(3) Znaki za izrecne odredbe veljajo od mesta postavitve znaka do mesta postavitve znaka o njegovem preklicu, če pri posameznem znaku s tem pravilnikom ni določeno drugače.
(4) Znaki za prepovedi in omejitve (2200) veljajo od mesta, kjer so postavljeni, do mesta, kjer je postavljen znak o njihovem preklicu, sicer pa do prvega naslednjega križišča javnih oziroma nekategoriziranih cest, ki se uporabljajo za javni cestni promet. Če naj prepoved ali omejitev velja še naprej za križiščem teh cest, se znak ponovno postavi za vsakim križiščem s temi cestami.
(5) Če posamezen znak za prepovedi in omejitve velja le na razdalji do 1000 m, mu je lahko dodana dopolnilna tabla 4103, ki označuje dolžino ceste, kjer velja označena omejitev oziroma prepoved.
(6) Če se na določenem delu ceste omejitev hitrosti spremeni, se z znakom za novo omejitev istočasno prekliče predhodna omejitev.
(7) Posamezni znaki za vodenje prometa (2400), ki veljajo na določenem območju (CONA), morajo biti postavljeni na vseh cestah, ki omogočajo dostop v območje.
(8) Če je zaradi slabe preglednosti ceste ali iz drugih varnostnih razlogov nujno, da so udeleženci cestnega prometa vnaprej obveščeni o izrecni odredbi, je lahko tak znak postavljen tudi na ustrezni razdalji od mesta, od katerega velja odredba. V tem primeru mora biti znakom dodana dopolnilna tabla 4101.
(9) Izrecna odredba, izražena s posameznim znakom za prepovedi in omejitve (2200), nameščenim na istem drogu skupaj z znakom 2434, pri vstopu v naselje velja na območju celotnega naselja, če na posameznih cestah ali njihovih delih v naselju ni z drugim znakom označena drugačna obveznost, omejitev, prepoved ali usmeritev.
(10) Izrecna odredba, označena z znakom za omejitev hitrosti, z znakom 2435 preneha veljati.
(11) Za označevanje izrecnih odredb, ki veljajo samo določen čas med dnevom ali samo določene dni, so lahko na cesti postavljeni tudi prometni znaki, izdelani tako, da so simboli in dopolnilne table, na katerih je določen njihov pomen, vidni samo takrat, ko velja z znakom izražena izrecna odredba.
(11) Ne glede na prvi do deseti odstavek tega člena za posamezne znake za izrecne odredbe veljajo odstopanja v načinu postavljanja, če je s tem pravilnikom pri posameznem znaku to dovoljeno.
1.3 Znaki za obvestila
18.člen
(namen in vrste znakov za obvestila) 
(1) Znaki za obvestila so namenjeni vodenju prometa in obveščanju udeležencev cestnega prometa o cesti in njeni povezavi z drugimi cestami, o imenih prometnih ciljev ob cesti, smeri in oddaljenosti prometnih ciljev ter sporočajo druge pomembne informacije.
(2) Znake za obvestila sestavljajo znaki za obveščanje o službah, objektih in napravah, znaki za obveščanje o cestah in drugih pomembnih informacijah, znaki za usmerjanje prometa, znaki za vodenje prometa ter preventivni obvestilni znaki.
19. člen
(izvedbe znakov za obvestila) 
(1) Oznaka, oblika, barva, pomen, namen označevanja in dopustna odstopanja glede izvedbe, velikosti in postavljanja znakov za obvestila so prikazani v preglednici 6.
(2) Simboli, ki prikazujejo medsebojni položaj cest na znakih za vodenje prometa, morajo ustrezati dejanskemu položaju cest.
20. člen
(barva znakov za obvestila glede na vrsto ceste) 
(1) Osnovna barva in barva napisov in simbolov na znakih za vodenje prometa, kadar so postavljeni na določeni vrsti ceste ali pa se nanašajo nanjo, sta prikazani v preglednici 7.
Preglednica 7: Osnovna barva in barva napisov ter simbolov na znakih za vodenje prometa
Področje uporabe
Osnovna barva znaka
Barva napisov in simbolov
avtocesta
zelena
bela
hitra cesta
modra
bela
druge ceste
rumena
črna
deli mest, naselij, pomembni objekti javne in gospodarske infrastrukture
bela
črna
kulturne, zgodovinske in turistične zanimivosti
rjava
bela
kolesarske povezave
rdeča
bela
(2) Ne glede na prejšnji odstavek morajo biti simboli, ki so dodani posameznim znakom za vodenje prometa in drugim znakom za obvestila, v barvi, ki je s tem pravilnikom določena za posamezen simbol.
(3) Na prometne znake za vodenje prometa so lahko na osnovno ploščo vstavljene podloge ustreznih barv, odvisno od vrste ali oznake ceste, ki vodi do prometnega cilja in njegovega pomena, ali podloga bele barve za vstavljanje dopolnilnih tabel in poudarjanje simbolov.
(4) Kadar se znaki za obvestila, ki imajo osnovno barvo belo, uporabljajo za označevanje in zavarovanje del na cestah in ovir v cestnem prometu, imajo osnovno barvo rumeno, razen na znaku 7302.
21. člen
(postavljanje znakov za obvestila) 
(1) Znaki za obvestila se postavljajo tako, da udeležence cestnega prometa predhodno obveščajo o razvrščanju in zavijanju ter sporočajo potrdilna obvestila o smeri vožnje, označujejo objekt, prostor, ulico ali dele ceste, na katere se nanašajo, ter jih obveščajo o ustreznem ravnanju, ki ga določajo pravila cestnega prometa.
(2) Če objekta ali prostora, na katerega se nanaša obvestilni znak, ni ob cesti, ob kateri je znak, je treba obvestilni znak dopolniti z dopolnilno tablo, tako da je udeležencem cestnega prometa omogočeno, da hitro in brez težav najdejo objekt oziroma prostor, na katerega se znak nanaša.
(3) Znakov za obveščanje o službah, objektih in napravah (3100), razen znakov 3101, 3102, 3103, 3116, 3117 do 3117-4, 3118 in 3119 do 3119-1 ni dovoljeno postavljati v naseljih.
(4) Znaki za obveščanje o službah, objektih in napravah (3100), z oznako 3104, 3105, 3106, 3114, 3115 in 3116 se lahko postavljajo, če so objekti za opravljanje teh dejavnosti dostopni neposredno s ceste, ob kateri se znak postavlja, in imajo zagotovljen ustrezen prostor za mirujoči promet.
1.4 Dopolnilne table
22.člen
(namen in vrste dopolnilnih tabel) 
(1) Dopolnilne table prometni znak dodatno pojasnjujejo glede razdalje in smeri do mesta, na katero se znak nanaša, glede prednostnih in dopustnih smeri, ustavitev in parkiranja vozil ter drugih omejitev. Dodana so tudi prostorska, časovna in druga pojasnila, vrste vozil in udeležencev, na katere se znak nanaša, označevanje izjem glede upoštevanja izrecne odredbe, pojasnitev nevarnosti in ovir na vozišču ter informacije o cesti, objektih in napravah.
(2) Dopolnilne table niso samostojna prometna signalizacija, ampak so vedno sestavni del prometnega znaka.
23. člen
(izvedbe dopolnilnih tabel) 
(1) Oznaka, oblika, barva, pomen, namen označevanja in dopustna izvedba ter dodatne izvedbene zahteve dopolnilnih tabel so prikazani v preglednici 8.
(2) Osnovna barva dopolnilnih tabel, tudi če se uporabljajo za označevanje in zavarovanje del na cestah in ovir v cestnem prometu, je bela z obrobo, simbolom ali napisom črne barve.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena so uporabljeni simboli barvni, če je pri posamezni dopolnilni tabli s tem pravilnikom tako določeno.
24. člen
(postavljanje dopolnilnih tabel) 
(1) Dopolnilnih tabel ni dopustno postavljati kot samostojne znake.
(2) Dopolnilne table morajo biti pri znakih, na katere se pojasnila nanašajo, nameščene pod njihovim spodnjim robom.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek je dopolnilna tabla pri znaku 2101 nameščena nad zgornjim vodoravnim robom znaka, dopolnilni tabli 4501-15 ali 4501-16 pa pri znakih 3309 ali 3309-1 ob navpičnem robu na nasprotni strani puščice.
1.5 Označbe na prometnih površinah
25.člen
(namen označb) 
(1) Označbe na prometnih površinah so horizontalna prometna signalizacija, s katero se na prometnih površinah označujejo nevarnosti, prepovedi, omejitve in druge obveznosti ter obvestila za udeležence cestnega prometa.
(2) Označbe iz prejšnjega odstavka so samostojne označbe, razen če je s tem pravilnikom določena obvezna kombinacija s stalnim prometnim znakom.
26. člen
(vrste označb) 
(1) Na prometnih površinah so vzdolžne, prečne in druge označbe.
(2) Označbe na prometnih površinah so lahko trajne ali začasne.
(3) Začasne označbe so namenjene označevanju gradbišč na cesti, ki za določen čas razveljavijo stalne označbe in udeležencem cestnega prometa prikazujejo spremenjeno prometno ureditev.
27. člen
(izvedba označb) 
(1) Lastnosti materialov za označbe morajo ustrezati določbam standarda SIST EN 1436+A1, Materiali za označevanje vozišča, Lastnosti označb, in določbam tega pravilnika.
(2) Označbe se na prometne površine nanesejo s tanko (barve) ali debeloslojnimi materiali (hladna ali vroča plastika, vnaprej izdelani trakovi).
(3) Višina označbe na prometnih površinah je lahko največ 8 mm nad ravnino cestišča oziroma prometne površine, globina pa največ 15 mm pod ravnino cestišča.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek so lahko označbe na prometnih površinah, kjer so uporabljeni elementi iz kovine ali umetnih snovi ali so izvedene v obliki prečnih trakov, največ 15 mm nad ravnino prometne površine. Če so v talne označbe vgrajeni svetlobni odsevniki ali utripalniki, ti ne smejo biti več kot 25 mm nad ravnino prometne površine.
(5) Na avtocestah in hitrih cestah morajo biti vzdolžne označbe na vozišču narejene z debeloslojnimi materiali, robne črte ob odstavnem pasu pa s profiliranimi označbami, ki delujejo zvočno oziroma vibracijsko.
(6) Za začasne označbe na vozišču se morajo uporabiti materiali z določeno trajnostjo in lastnostmi, ki po odstranitvi ne pustijo sledov začasne signalizacije.
28. člen
(barva označb) 
(1) Trajne označbe na prometnih površinah so bele barve.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se:
(a) z rumeno barvo označujejo:
– vzdolžne in prečne označbe na vozišču, ki od preostalih prometnih pasov ločujejo prometne pasove, namenjene javnemu prevozu potnikov (RAL 1023),
– označbe za označevanje prepovedi parkiranja in ustavljanja na vozišču, avtobusnih, taksi in shuttle postajališč, fizičnih ovir za umirjanje prometa, cestnih priključkov nekategoriziranih cest, intervencijskih površin, podzemnih hidrantov ter parkirnih mest za vozila invalidov in taksije (RAL 1023),
– začasne označbe, namenjene označevanju delovišč na cesti (RAL 1003),
(b) z zeleno barvo označujejo:
– parkirna mesta, rezervirana za polnjenje električnih vozil (RAL 6018),
– zaporne ploskve, brez vzporednih poševnih črt, ki se barvajo v celoti (RAL 6024),
(c) z rdečerjavo barvo označujejo:
– kolesarski pasovi, kolesarski prehodi čez vozišče in barvna podlaga puščic na kolesarskih površinah (RAL 3011, 3001),
(č) z modro barvo označujejo:
– parkirna mesta in območja parkirišč, namenjenih kratkotrajnemu parkiranju (RAL 5015),
– kontrastne podlage prehodov za pešce in površine za pešce, kadar so v ravnini vozišča (RAL 5012),
(d) z oranžna barvo označuje:
– mejna črta med državama na prometnih površinah (RAL 2004).
29. člen
(mere in tolerance označb) 
(1) Širina vzdolžnih označb na prometnih površinah je odvisna od širine prometnega pasu.
(2) Širina vzdolžnih neprekinjenih in prekinjenih črt, ki se označujejo kot ločilne ali robne črte, je prikazana v preglednici 9.
Preglednica 9: Širina vzdolžnih črt
Širina prometnega pasu (v cm)
Širina črte
ločilna črta (v cm)
robna črta (v cm)
≥ 350 ≤ 375
15
15 (20*)
≥ 300 < 350
15
15
≥ 275 < 300
12
12
≥ 250 < 275
10
10
< 250
10
*Na avtocestah in hitrih cestah
(3) Širina vzdolžnih črt na kolesarskih in parkirnih površinah je 10 cm.
(4) Vzdolžne črte na vozišču morajo biti široke najmanj 10 cm.
(5) Ne glede na prvi in drugi odstavek je lahko širina vzdolžnih črt tudi drugačna, če je pri posamezni označbi s tem pravilnikom to dovoljeno.
(6) Medsebojna oddaljenost dveh vzporednih vzdolžnih črt je lahko od 12 do 15 cm. Če so med črtama nameščeni svetlobni odsevniki ali utripalniki, je lahko ta oddaljenost največ 20 cm.
(7) Ne glede na prejšnji odstavek je medsebojna oddaljenost dveh vzporednih vzdolžnih črt lahko tudi drugačna pri predvidljivem prometno varnem označevanju cest.
(8) Dopustne tolerance pri merah izvedenih označb na prometnih površinah so:
– širina črt ne sme odstopati od zahtevanih širin za več kot ± 10 mm,
– dolžina črt pri prekinjenih vzdolžnih označbah ne sme biti krajša od zahtevane dolžine za več kot 50 mm in daljša za več kot 150 mm,
– dolžina rastra črte in presledka ne sme odstopati od zahtevane dolžine za več kot ± 150 mm,
– velikost puščic, črk, številk in simbolov od zahtevane velikosti po širini ne sme odstopati za ± 20 mm in po dolžini za ± 50 mm.
30. člen
(barvne in svetlobno odbojne lastnosti označb) 
(1) Glede na svetlobno odbojne lastnosti so označbe na prometnih površinah razdeljene na označbe tipa I in II.
(2) Označbe tipa I so označbe brez zahtevanih lastnosti vidnosti v mokrih razmerah.
(3) Označbe tipa II so označbe z zahtevanimi lastnostmi vidnosti v mokrih razmerah.
(4) Minimalne inicialne vrednosti karakteristik novih označb na prometnih površinah morajo ustrezati vrednostim, ki so prikazane v preglednici 10.
(5) Normalni deleži barvne vrednosti x in y morajo biti v okviru območja, določenega v preglednici 11.
(6) Označbe za označevanje parkirnih mest in druge označbe na parkiriščih ter v garažnih hišah so lahko iz materialov, ki nimajo svetlobno odbojnih lastnosti.
31. člen
(preverjanje ustreznosti in obnova označb) 
(1) Inicialne vrednosti novih označb se na prometnih površinah preverjajo v obdobju od tri do 14 dni po nanosu materiala in sprostitvi prometa.
(2) Označbe na prometnih površinah morajo med garancijsko dobo in uporabo obdržati 95 % svoje površine na m1 ali m2 označbe, ob koncu uporabne dobe pa ne smejo imeti slabših lastnosti, kot so določene v preglednici 12.
(3) Označbe morajo biti obnovljene, če so posamezne izmerjene vrednosti za več kot 20 % manjše od minimalnih vrednosti iz preglednice 12.
32. člen
(vzdolžne označbe) 
(1) Vzdolžne označbe so ločilne, robne in vodilne črte.
(2) Označbe iz prejšnjega odstavka se po obliki delijo na vzdolžne neprekinjene, vzdolžne prekinjene in dvojne vzdolžne črte.
(3) Vzdolžna neprekinjena črta prepoveduje vožnjo po njej ali čez njo, kadar ločuje smerni vozišči, pa tudi vožnjo po smernem vozišču za nasprotni promet, razen pri prehitevanju vozil, ki jih kot izjeme dopušča prometni znak, in vožnje mimo, kot je določeno s cestnoprometnimi pravili. Enak pomen ima dvojna kombinirana črta s strani, na kateri je neprekinjena črta.
(4) Oznaka, oblika in barva, namen označevanja, dopustne in dodatne izvedbe ter pogoji pri izvedbi vzdolžnih črt so prikazani v preglednici 13.
(5) Z robno prekinjeno črto 5122-1 se označujejo ceste zunaj naselij, katerih širina vozišča je večja od 4,50 in manjša od 5,25 m, kjer razmejitve smernih vozišč ni mogoče označiti z ločilno črto.
(6) Prejšnji odstavek se ne uporablja za malo prometne ceste, javne poti in ceste, ki so opremljene s cestnimi smerniki.
33. člen
(prečne označbe) 
(1) Prečne označbe so široke prečne, poševne in mejne črte, prehodi za pešce in prehodi za kolesarje.
(2) Prečne označbe so neprekinjene ali prekinjene črte. Zajemajo lahko enega ali več prometnih pasov.
(3) Oznaka, oblika in barva, namen označevanja, dopustne in dodatne izvedbe ter pogoji pri izvedbi prečnih označb so prikazani v preglednici 14.
(4) Označbe prehodov za pešce, kolesarje in skupnih prehodov za pešce in kolesarje, ki so na križiščih, se uporabljajo kot samostojne označbe.
(5) Prehodi iz prejšnjega odstavka, ki so zunaj križišč, morajo biti poleg označb iz prejšnjega odstavka dodatno označeni še s stalnimi prometnimi znaki.
(6) Prehodi za pešce, ki so zunaj križišč, se zaradi boljše zaznavnosti lahko dodatno označijo s svetlobnimi označbami – utripalniki ali izvedejo na barvni kontrastni podlagi.
(7) Na mestih, kjer prehoda za pešce ni mogoče označiti z materiali za označevanje označb na prometnih površinah, se prehod lahko označi z drugimi elementi ali svetlobnimi odsevniki.
(8) Prehodi za pešce morajo biti opremljeni s talnimi taktilnimi oznakami skladno s predpisi o univerzalni gradnji ter dostopnosti in uporabnosti grajenega okolja.
(9) Prehodi za kolesarje morajo biti zaradi boljše zaznavnosti na površini vozišča označeni z dodatno barvno označbo rdečerjave barve ali s predpisano oznako za kolesarski pas.
34. člen
(druge označbe na prometnih površinah) 
Druge označbe na prometnih površinah so linijske in ploščinske označbe, puščice za označevanje smeri vožnje za vozila in kolesarje ter napisi in simboli na vozišču.
35. člen
(druge linijske in ploščinske označbe) 
(1) Druge linijske in ploščinske označbe so polja za usmerjanje prometnih tokov, usmerjevalne in opozorilne označbe, označbe za posebne namene ter označbe mest in prostorov za parkiranje.
(2) Polja za usmerjanje prometnih tokov označujejo površine, na katerih je prepovedan promet in nista dovoljena ustavitev in parkiranje.
(3) Usmerjevalne in opozorilne označbe označujejo spremembo proste površine vozišča pred ovirami, ki so na vozišču, ali opozarjajo na določeno nevarnost na cesti (megla).
(4) Označbe za posebne namene označujejo površine, na katerih je prepovedano ustavljanje ali ustavljanje in parkiranje, ovire na vozišču, lahko pa tudi razmejujejo površine glede na njihov lastniški oziroma upravljavski status.
(5) Označbe mest in prostorov za parkiranje označujejo obseg in namen posameznih parkirnih mest ali površin.
(6) Oznaka, oblika in barva, namen označevanja, dopustne izvedbe in dodatne izvedbe ter pogoji pri izvedbi linijskih in ploščinskih označb so prikazani v preglednici 15.
36. člen
(puščice za označevanje smeri vožnje) 
(1) Puščice na vozišču označujejo obvezne smeri vožnje vozil, če je označena na prometnem pasu, določenem z neprekinjenima črtama, in obveščajo o namenu prometnih pasov, če je smer označena na prometnem pasu, ki je od drugih ločen s prekinjeno ločilno črto.
(2) Pušice za označevanje smeri vožnje so puščice za:
– označevanje ene smeri vožnje,
– označevanje dveh ali več smeri vožnje,
– razvrščanje med bližnjima križiščema,
– označevanje namena prometnih pasov v območju razcepov,
– usmerjanje prometa,
– označevanje smeri vožnje na kolesarskih površinah.
(3) Dolžina puščice je odvisna od najvišje dovoljene hitrosti na cesti, in sicer:
– ≤ 30 km/h – 3,00 m,
– > 30 ≤ 50 km/h – 5,00 m,
– > 50 ≤ 90 km/h – 7,50 m,
– > 90 km/h – 12,00 m.
– kolesarske in parkirne površine – 1,60 m.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek je velikost posamezne puščice lahko tudi drugačna, če je s tem pravilnikom pri posamezni označbi to dovoljeno.
(5) Oznaka, oblika in barva, namen označevanja in dolžina puščic so prikazani v preglednici 16.
(6) Puščice za označevanje smeri vožnje na kolesarskih površinah (5460) na barvni podlagi se uporabljajo samo v naseljih.
(7) Ne glede na prejšnji odstavek se puščice za označevanje smeri vožnje na barvni podlagi ne uporabljajo na označenih kolesarskih pasovih (5233).
(8) Puščice, ki označujejo dovoljene smeri samo za vozila za javni linijski prevoz potnikov, so rumene barve.
37. člen
(napisi in simboli na prometnih površinah) 
(1) Napisi in simboli na prometnih površinah so horizontalna prometna signalizacija, ki je lahko izvedena kot samostojna označba ali v kombinaciji z drugo označbo.
(2) Napisi na prometnih površinah dopolnjujejo označbe na prometnih površinah in dajejo informacije o smeri ali namenu določene prometne površine.
(3) Simboli na prometnih površinah sporočajo opozorila, izrecne odredbe in v obliki grafičnih prikazov tudi informacije o namenu posamezne prometne površine.
(4) Simboli iz prejšnjega odstavka imajo enakovreden pomen stalnim prometnim znakom, če je s tem pravilnikom pri posameznem simbolu tako določeno.
38. člen
(napisi na prometnih površinah) 
Oznaka, oblika, barva, namen označevanja in dopustna izvedba napisov na prometnih površinah so prikazani v preglednici 17.
39. člen
(simboli na prometnih površinah) 
(1) Oznaka, oblika, barva, namen označevanja in dopustna izvedba simbolov na prometnih površinah so prikazani v preglednici 18.
(2) Na vozišču ali na drugih prometnih površinah je lahko kot talna označba izveden katerikoli prometni znak za nevarnost, izrecno odredbo ali obvestilo.
(3) Talna označba iz prejšnjega odstavka ima na parkirnih, kolesarskih, peščevih ter mešanih površinah za pešce in kolesarje enakovreden pomen kot stalni prometni znak. Na drugih prometnih površinah znak v obliki talne označbe pomeni ponovitev stalnega prometnega znaka, ki stoji na desni strani vozišča v smeri vožnje, če tega ni mogoče ponoviti na levi strani ceste.
1.6 Znaki za označevanje bližine roba vozišča in preprečevanje nadaljnje vožnje
40.člen
(namen in vrsta znakov)
(1) Bližina roba vozišča ali odstavnega pasu se zunaj naselij označuje s cestnimi smerniki, v predorih pa s svetlobnimi cestnimi smerniki.
(2) Prepoved nadaljnje vožnje v naseljih se lahko označi z zapornico, polzapornico ali dvižnim stebričkom.
(3) Znaki iz prvega in drugega odstavka tega člena so znaki z vgrajenimi svetlobnimi odsevniki ali svetlobnimi označbami.
(4) Svetlobni odsevniki so elementi, ki odsevajo svetlobo, padajočo na njihovo površino.
(5) Svetlobne označbe so naprave z virom napajanja, ki oddajajo svetlobo.
(6) Znaki iz prvega odstavka tega člena so lahko izvedeni kot samostojni znaki, lahko pa je kot nosilec svetlobno odbojnega dela znaka uporabljena konstrukcija cestne opreme ali cestnih objektov.
41. člen
(izvedbe znakov)
(1) Oznaka, oblika, barva, pomen, namen označevanja ter dopustna odstopanja glede izvedbe, velikosti in postavljanja znakov za označevanje roba vozišča in preprečevanje nadaljnje vožnje so prikazani v preglednici 19.
42. člen
(izvedba in postavljanje cestnih smernikov) 
(1) Izvedba cestnih smernikov mora ustrezati zahtevam standarda SIST EN 12899-3 in določbam tega pravilnika.
(2) Cestni smerniki morajo skladno s standardom iz prejšnjega odstavka tega člena izpolnjevati naslednje lastnosti:
– način vgradnje – tip D3, na malo prometnih cestah in javnih poteh tip D2,
– svetlobno odbojna površina – tip R1 razreda RA3 ali tip R2 razreda RA2,
– pritisk vetra – WL1,
– odpornost svetlobno odbojne površine proti udarcem – DH 1.
(3) Na dvosmernih voziščih mora svetlobno odbojna površina cestnega smernika v smeri vožnje na desni strani odsevati rdečo, na levi strani pa belo svetlobo. Na ločenih smernih voziščih z označenimi prometnimi pasovi in enosmernih cestah mora odsevna površina cestnega smernika v smeri vožnje na obeh straneh vozišča oziroma ceste odsevati rdečo svetlobo.
(4) Konstrukcija cestnega smernika mora omogočati:
– namestitev snežnega kola na telo smernika oziroma vpetje vanj,
– namestitev svetlobnih odsevnikov na nevidno stran smernika za preprečevanje prehoda divjadi čez cesto,
– namestitev označb za označevanje cest (kategorija ceste, odsek, stacionaža).
(5) Določba prve alineje prejšnjega odstavka ni obvezna za:
– regionalne in lokalne ceste ter javne poti,
– podnebna območja, kjer se ne zahteva postavitev snežnih kolov ter
– smernike, ki se postavljajo izven rastra postavljanja snežnih kolov.
(6) Cestni smerniki se postavljajo na razdalji 0,75 m od zunanjega roba vozišča oziroma roba odstavnega pasu, vrh smernika pa mora biti 0,75 m nad robom vozišča oziroma robom odstavnega pasu.
(7) Ne glede na prejšnji odstavek je razdalja med cestnim smernikom in robom vozišča ali robom odstavnega pasu pri označevanju delov med prekinjenimi varnostnimi ograjami in na malo prometnih cestah, lokalnih cestah in javnih poteh lahko tudi manjša, vendar ne manjša od 0,50 m.
(8) Cestni smerniki se na odsekih cest v premi postavljajo na medsebojni razdalji 50 m.
(9) Razdalja med smerniki glede na horizontalne in vertikalne elemente ceste je prikazana v preglednici 20.
Preglednica 20: Razdalje med cestnimi smerniki
Srednji polmer horizontalne krivine 
(v m)
Srednji polmer vertikalne krivine 
(v m)
Razdalja med 
smerniki (v m)
≤ 100
≤ 250
≤ 10
> 100–300
> 250–800
≤ 15
> 300–400
> 800–1500
≤ 20
> 400–500
> 1500–3000
≤ 25
> 500
> 3000
≤ 50
(10) Kadar je ob vozišču oziroma robu odstavnega pasu postavljena varnostna ograja na oddaljenosti, manjši od 1,50 m, cestne smernike nadomestijo svetlobni odsevniki, katerih svetlobno odbojna površina mora ustrezati zahtevam za cestne smernike.
(11) Svetlobni odsevniki iz prejšnjega odstavka se na varnostne ograje nameščajo v medsebojnih razmikih, ki so določeni za cestne smernike. Na jeklenih varnostnih ograjah se odsevniki nameščajo v ščitniku, ki je najbližji višini 0,75 m. Dodatni odsevniki se lahko namestijo v drugih valih, če ima ščitnik več kot en val, ali drugih ščitnikih, če ima varnostna ograja več kot en ščitnik. Na betonske varnostne ograje se odsevniki nameščajo na višini 0,75 m. V območjih krivin z radiji, manjšimi od 1000 m na avtocestah in hitrih cestah, ter radiji, manjšimi od 500 m na drugih cestah, se nad varnostno ograjo lahko namestijo dodatni odsevniki.
(12) Svetlobni odsevniki ali svetila v obliki svetlečih diod, ki se pritrjujejo ob robu vozišča in jih ni mogoče pritrditi na cestne smernike ali varnostne ograje, morajo biti pritrjeni z nosilci na enaki razdalji od roba vozišča in na enaki višini, kot so ti pritrjeni na cestnih smernikih ali varnostnih ograjah pred mestom, kjer se ti elementi pritrjujejo na nosilce.
(13) Na zunanjo stran varnostnih ograj je dovoljena namestitev svetlobnih odsevnikov za preprečevanje prehoda divjadi čez cesto.
43. člen
(svetlobni cestni smerniki za predore) 
(1) Svetila na cestnih smernikih za srednje dolge in dolge predore morajo biti na desni strani ceste v smeri vožnje rdeče barve in na levi strani ceste bele barve. Na ločenih smernih voziščih z označenimi prometnimi pasovi mora biti barva svetil v smeri vožnje obojestransko rdeče barve.
(2) Svetila na cestnih smernikih za označevanje varnostne razdalje za tovorna vozila in avtobuse v dolgih in srednje dolgih predorih morajo biti modre barve.
(3) Svetlobni cestni smerniki za predore se v premi predora postavljajo na razdalji 25 m, v krivini predora in v začetnem 100-metrskem portalnem delu pa na razdalji 15 m.
(4) Svetlobni cestni smerniki s katerimi se označuje varnostna razdalja za tovorna vozila in avtobuse v predorih, se postavljajo na 150 ali 100 m oziroma na medsebojni razdalji, ki ustreza zahtevani varnostni razdalji med tovornimi vozili ob predpisani omejitvi hitrosti v predoru.
(5) S postavitvijo smernika iz prejšnjega odstavka je nadomeščen smernik z rdečo svetlobo.
44. člen
(znaki za preprečevanje nadaljnje vožnje) 
(1) Na znakih za preprečevanje nadaljnje vožnje morajo biti nameščeni svetlobni odsevniki, lahko pa tudi svetila v obliki luči oziroma svetlečih (LED) diod.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora biti dvižni stebriček opremljen z rdečo lučjo v poziciji zapore, zeleno lučjo v poziciji prostega prehoda in utripajočo rdečo lučjo v fazi zapiranja prehoda.
(3) Drogovi zapornic in polzapornic morajo biti prevlečeni s svetlobno odbojnim materialom, izmenično s polji rdeče in bele barve, razen v garažnih hišah, kjer so lahko rumeno-črna polja. Na drogu morajo biti nameščeni odsevniki, ki odsevajo rdečo svetlobo, ali pa rdeče stalne ali utripajoče luči.
1.7 Znaki za označevanje del in ovir v cestnem prometu
45.člen
(namen in vrste znakov) 
(1) Znaki za označevanje del in ovir v cestnem prometu se uporabljajo za označevanje ovir na cesti in mest, kjer se izvajajo gradbena dela.
(2) Znaki iz prejšnjega odstavka so zaporne table, fiksni in mobilni opozorilni svetlobni znaki ter ročni opozorilni znaki.
(3) Oznaka, oblika, barva in pomen, namen označevanja, dopustne izvedbe, velikosti in pogoji postavitve znakov za označevanje del na cesti in začasnih ovir v cestnem prometu so prikazani v preglednici 21.
46. člen
(postavljanje znakov za označevanje del in ovir v cestnem prometu) 
(1) Znaki za označevanje del in ovir v cestnem prometu so lahko postavljeni le za najnujnejši čas, dokler se opravljajo dela oziroma dokler se ne odstrani ovira v cestnem prometu.
(2) Znaki iz prejšnjega odstavka tega člena se uporabljajo v skladu s predpisom, ki določa način označevanja in zavarovanja del na cestah in ovir v cestnem prometu.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se znaki 7102, 7102-1, 7103, 7202-2 in 7302, ki se uporabljajo za označevanje stalnih ovir v območju ceste, poudarjanje stalnih prometnih znakov ter sporočanje nujnih opozoril na nevarnost v cestnem prometu, postavljajo v skladu s tem pravilnikom.
1.8 Svetlobni prometni znaki
47.člen
(namen, vrste in način delovanja svetlobnih prometnih znakov) 
(1) Za urejanje prometa se uporabljajo naprave, s katerimi se prometni znaki sporočajo s svetlobnimi dajalniki (v nadaljnjem besedilu: luči) rdeče, rumene in zelene barve.
(2) Svetlobni prometni znaki so svetlobni znaki za urejanje prometa vozil, svetlobni znaki za urejanje prometa kolesarjev in pešcev ter svetlobni prometni znaki za označevanje prehoda ceste čez železniško progo v isti ravnini.
(3) Luči, ki se uporabljajo na svetlobnih prometnih znakih, so lahko v stalnem (neprekinjenem) ali utripajočem (prekinjenem) delovanju.
48. člen
(svetlobni prometni znaki za urejanje prometa vozil) 
(1) Naprave za dajanje svetlobnih prometnih znakov za urejanje prometa vozil s tribarvnimi lučmi (v nadaljnjem besedilu: semaforji za urejanje prometa vozil) se uporabljajo za urejanje prometa vozil za posamezno smer ali za več smeri hkrati.
(2) Kadar se s semaforji ureja promet vozil za vsako smer posebej ali za dve smeri hkrati in eno smer posebej, mora biti v lučeh prikaz simbola v obliki puščice ali napis.
(3) Semafor za urejanje prometa vozil, s katerim se ureja promet vozil, ki zavijajo v levo, mora biti postavljen ob levi strani vozišča ali smernega vozišča. Enako mora biti postavljen semafor, s katerim se hkrati ureja promet vozil, ki zavijajo v levo, in vozil, ki vozijo naravnost.
(4) Kadar se s semaforjem, ponovljenim nad voziščem, ureja promet za vsako smer posebej, mora biti semafor ponovljen nad vsakim prometnim pasom. Če se z enim prometnim znakom za vodenje prometa (kažipotna tabla) označuje ista smer vožnje po dveh prometnih pasovih, sme biti skupaj s takim znakom postavljen le en semafor, s katerim se ureja promet na obeh prometnih pasovih hkrati.
(5) Oznaka, oblika, barva in razporeditev luči, prikaz smeri in barv v posameznih lučeh, namen označevanja ter velikost luči na semaforjih za urejanje prometa vozil in namen označevanja so prikazani v preglednici 22.
49. člen
(luči na semaforjih za urejanje prometa vozil) 
(1) Luči na semaforjih za urejanje prometa vozil so lahko razporejene po vertikalni ali horizontalni osi.
(2) Pri razporeditvi po vertikalni osi si od zgoraj navzdol sledijo rdeča, rumena in zelena luč, pri razporeditvi po horizontalni osi pa si od leve proti desni sledijo rdeča, rumena in zelena luč.
(3) Grafični simbol puščice, ki označuje smer prehoda, je črne barve na rdeči in rumeni podlagi ter zelene barve na črni podlagi.
(4) Na semaforju 8101 so lahko nameščeni tudi odštevalni prikazovalniki preostalega časa trajanja zelene ali rdeče luči. Odštevanje se prikazuje v sekundah.
(5) Odštevalni prikazovalniki iz prejšnjega odstavka morajo biti izvedeni v obliki dodatnega svetlobnega dajalnika premera 300 mm. Med trajanjem zelene luči mora biti številčni prikaz v zeleni barvi na črni podlagi, med trajanjem rdeče luči pa v rdeči barvi na črni podlagi.
(6) Poleg naprav iz četrtega odstavka tega člena so lahko semaforju dodane tudi naprave za prenos besedilnih sporočil, namenjenih voznikom, kolesarjem ali pešcem.
(7) Velikost luči na svetlobnih prometnih znakih za urejanje prometa vozil mora biti 300 mm na avtocestah in hitrih cestah ter na vseh drugih cestah pri postavitvi semaforja nad vozišče. V vseh drugih primerih postavitve semaforja ob robu vozišču je premer luči lahko 210 mm.
(8) Semaforji, postavljeni nad voziščem, morajo imeti nameščene kontrastne plošče.
(9) Osnovna barva kontrastne plošče iz prejšnjega odstavka je bela z obrobno črto črne barve širine 50 mm pri lučeh premera 300 mm in 30 mm pri lučeh premera 210 mm. Za enako širino je črta oddaljena od zunanjega roba plošče. Kontrastna plošča mora imeti zaobljene robove z radijem zaokrožitve 120 oziroma 80 mm.
(10) Semaforju 8101 je lahko v višini rdeče luči pri vertikalni razporeditvi ali nad rdečo lučjo pri horizontalni razporeditvi luči dodan znak 2444.
50. člen
(svetlobni prometni znaki za urejanje prometa kolesarjev in pešcev) 
(1) Svetlobni prometni zanki za urejanje prometa kolesarjev in pešcev (v nadaljnjem besedilu: semaforji za kolesarje, semaforji za pešce) se uporabljajo za vodenje kolesarjev in pešcev čez samostojni prehod ali za neenotno vodenje prometa kolesarjev in pešcev v križišču.
(2) Oznaka, oblika, barva in razporeditev luči, prikaz smeri in barv v posameznih lučeh, namen označevanja ter velikost luči na semaforjih za urejanje prometa vozil in namen označevanja so prikazani v preglednici 23.
51. člen
(luči na semaforjih za urejanje prometa kolesarjev in pešcev) 
(1) Semafor za urejanje prometa kolesarjev je dvobarvna naprava za dajanje svetlobnih prometnih znakov, kjer sta luči razporejeni po vertikalni osi, in sicer zgoraj rdeča in spodaj zelena.
(2) V lučeh semaforja iz prejšnjega odstavka mora biti simbol v obliki silhuete kolesa. Simbol kolesa je v rdeči barvi na črni podlagi kadar je prehod zaprt oziroma v zeleni barvi na črni podlagi, kadar je prehod odprt.
(3) Semafor za urejanje prometa pešcev je dvobarvna naprava za dajanje svetlobnih prometnih znakov, kjer sta luči razporejeni po vertikalni osi, in sicer zgoraj rdeča in spodaj zelena.
(4) V luči semaforja iz prejšnjega odstavka mora biti simbol v obliki silhuete pešca. Simbol v obliki »mirujočega položaja pešca« je rdeče barve na črni podlagi, kadar je prehod zaprt, simbol v obliki »gibanja pešca« pa je zelene barve na črni podlagi, kadar je prehod prost.
(5) Semaforji iz tretjega odstavka tega člena morajo biti opremljeni z zvočno signalizacijo za slepe in slabovidne.
(6) Naprava iz prejšnjega odstavka mora biti nameščena na drogu semaforja na višini 85 do 100 cm.
(7) Semaforjem za urejanje prometa pešcev, kolesarjev ter pešcev in kolesarjev so lahko dodani tudi odštevalni prikazovalniki preostalega časa trajanja zelene ali rdeče luči. Odštevanje se prikazuje v sekundah na dodatni luči, in sicer v beli barvi na črni podlagi.
(8) Semaforju za urejanje prometa pešcev je lahko dodan odštevalni prikazovalnik časa do vklopa zelenega intervala.
(9) Če prehod za kolesarje in prehod za pešce, ki sta drug ob drugem, prečkata vozišče, je lahko promet kolesarjev in pešcev urejen z isto napravo za dajanje dvobarvnih svetlobnih prometnih znakov.
52. člen
(postavljanje svetlobnih prometnih znakov) 
(1) Naprave za dajanje svetlobnih prometnih znakov za urejanje prometa na križiščih morajo biti na nosilnih drogovih ob vozišču nameščene s svojim spodnjim robom najmanj 2,10 m nad površinami za pešce in najmanj 2,25 m nad površinami za kolesarje, v obeh primerih pa višina namestitve ne sme presegati 2,50 m. Razdalja med drogom in zaustavitveno črto na vozišču mora biti od 2,50 do 4,00 m. Če je na drogu nameščena ponavljalna naprava za dajanje svetlobnih prometnih znakov, je lahko razdalja med drogom in zaustavitveno črto 1,00 m.
(2) Naprava iz prejšnjega odstavka mora biti nad voziščem nameščena najmanj 4,50 m in ne več kot 5,50 m nad najvišjo točko prečnega profila vozišča, nad katerim je naprava nameščena, in spodnjim robom kontrastne plošče naprave.
(3) Na drogu naprave za dajanje svetlobnih prometnih znakov je lahko tudi nameščena ponovljena naprava za dajanje svetlobnih znakov, in to na nižji višini in z manjšim premerom luči. Prikazovanje svetlobnih znakov na obeh napravah mora biti sočasno in identično.
(4) Kadar se na križišču ureja promet vozil z napravami za dajanje svetlobnih prometnih znakov, mora biti takšno križišče opremljeno s prometnimi znaki za prednost, ki urejajo prednost na križišču. Ti znaki morajo biti nameščeni na drogu semaforja.
(5) Koeficient retrorefleksije pri prometnih znakih, ki urejajo prednost na križišču in niso osvetljeni z lastnim ali zunanjim virom svetlobe, mora ustrezati razredu RA 3.
53. člen
(svetlobni prometni znaki za označevanje prehoda ceste čez železniško progo v isti ravnini) 
(1) Svetlobni prometni znaki za označevanje prehodov ceste čez železniško progo v isti ravnini so znak za napovedovanje približevanja tirnega vozila ter zapornice in polzapornice za fizično zapiranje prehoda.
(2) Poleg svetlobnih prometnih znakov je lahko prehod ceste čez železniško progo v isti ravnini zavarovan tudi z zvočno signalizacijo.
(3) Tehnične pogoje za prometne znake iz prvega odstavka tega člena določajo predpisi s področja varnosti železniškega prometa.
(4) Oznaka, razporeditev, oblika in barva luči, prikaz luči, namen označevanja ter velikost in posebne zahteve prometnih znakov za označevanje prehoda ceste čez železniško progo v isti ravnini so prikazani v preglednici 24.
54. člen
(postavljanje svetlobnih prometnih znakov za označevanje prehoda ceste čez železniško progo v isti ravnini) 
(1) Svetlobni prometni znaki za označevanje prehoda ceste čez železniško progo v isti ravnini se postavljajo z obeh strani prehoda ceste čez železniško progo.
(2) Za postavljanje prometnih znakov iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe 9. člena tega pravilnika, če pri posameznem znaku ni določeno drugače.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek mora biti cestni signal (8301) postavljen tudi na levi strani ceste, če ni mogoče doseči predpisane vidljivosti cestnega signala na desni strani ceste, če so z leve strani ceste v smeri vožnje postavljeni prometni znaki, ki označujejo približevanje prehodu ceste čez železniško progo v isti ravnini, če je pri polzapornicah na levi strani cestišča površina za pešce ali kolesarje ali če je prehod zavarovan z deljenimi zapornicami.
(4) Cestni signal mora biti postavljen tudi na neprednostnih ali enakovrednih cestah, ki se križajo ali priključujejo na cesto, na kateri je prehod ceste čez železniško progo v isti ravnini in je razdalja med osjo teh cest na priključku ali križišču in najbližjo tirnico železniške proge manjša od 10 m.
(5) Znaki iz prejšnjega odstavka morajo imeti v vsaki luči puščico, ki označuje smer, za katero cestni signal velja.
(6) Cestni signali morajo biti dobro vidni neprekinjeno vzdolž osi ceste, ki poteka čez železniško progo v isti ravnini na razdalji, ki je enaka najmanj poti ustavljanja vozila, vendar ne na oddaljenosti, manjši od 50 m.
(7) Zapornica ali polzapornica mora biti v vodoravnem (zaprtem) položaju od 90 do 120 cm nad niveleto vozišča.
1.9 Spremenljiva prometnoinformativna signalizacija
55.člen
(namen, vrste in vsebina prikazov) 
(1) S spremenljivo prometnoinformativno signalizacijo (v nadaljnjem besedilu: SPIS) se izvaja prikaz ustreznih prometnih vsebin za urejanje prometa in obveščanje udeležencev cestnega prometa o prometnem stanju na cesti oziroma o pojavu izrednih dogodkov na cesti ter tudi prikaz opozorilnih vsebin v zvezi s prometno varnostjo.
(2) SPIS sestavljajo:
– elektromehanična signalizacija, ki s spremenljivo vsebino prikaza prikazuje različne prometne znake, obvestilne table ter različna besedilna in simbolna sporočila,
– spremenljivi svetlobni prometni znaki, ki z uporabo svetlečih elementov prikazujejo različne prometne znake in dopolnilne table,
– spremenljiva svetlobna obvestilna signalizacija, ki z uporabo svetlečih elementov prikazuje različna besedilna in simbolna sporočila.
(3) Spremenljivi svetlobni prometni znaki in svetlobna obvestilna signalizacija so lahko kombinirani s stalnimi prometnimi znaki (dodani prometni znaki, dopolnilne table ali svetlobna polja).
56. člen
(barva in prikazi na spremenljivih svetlobnih prometnih znakih) 
(1) Elektromehanični prometni znaki se po barvi ne smejo razlikovati od prometnih znakov s stalno vsebino prikaza.
(2) Namesto predpisanega barvnega prikaza prometnega znaka se lahko na SPIS namesto:
– osnovne barve prometnega znaka uporablja črna barva brez svetlobno odbojnih lastnosti,
– črnih in belih simbolov uporabljajo beli (rumeni) simboli na prometnem znaku,
– črnih obrob prometnega znaka uporablja beli (rumeni) rob prometnega znaka.
(3) Poenostavitev prikazov spremenljivih svetlobnih prometnih znakov je dovoljena pod pogojem, da so ohranjeni bistveni elementi simbola in osnovne lastnosti prometnega znaka.
(4) Znaki za nevarnost se na SPIS lahko glede na oddaljenost mesta nevarnosti prikazujejo v predpisani obliki, v predpisani obliki z dopolnilno tablo o oddaljenosti do mesta nevarnosti ali samo kot piktogram znaka, obrobljen z belim/rumenim robom.
(5) Prikaz dopolnilne table je lahko ob znaku oziroma med prikazanima znakoma.
57. člen
(delovanje SPIS) 
(1) SPIS lahko deluje kot signalizacija s kontinuirano ali nekontinuirano vsebino prikaza.
(2) Znaki s kontinuirano vsebino prikaza lahko na površini znaka prikazujejo različno vsebino, ki se spreminja ali izmenjuje v časovnih intervalih, daljših od dolžine časa vidnosti vsebine znaka. Čas vidnosti je odvisen od najvišje dovoljene hitrosti na cesti.
(3) Znaki z nekontinuirano vsebino prikaza lahko v časovnih intervalih, ki so krajši od dolžine časa vidnosti vsebine, spreminjajo ali izmenjujejo in s tem omogočajo različne prikaze na površini znaka. Izmenično se lahko prikazujeta največ dva prometna znaka oziroma dve prometnoinformativni vsebini. Kadar se izmenično prikazuje vsebina dveh prometnih znakov, je minimalni čas prikaza posamezne vsebine znaka 1,5 sekunde, pri izmeničnem prikazu prometnoinformativne vsebine pa 1,5 do 3 sekunde. Če se izmenično prikazujeta vsebina prometnih znakov in prometnoinformativna vsebina, se obe izmenjujeta istočasno.
(4) Znak s kontinuirano vsebino prikaza, ki zaznava neupoštevanje prometnih pravil, označenih z znakom, lahko ob neupoštevanju omejitev ali prepovedi prehaja v stanje nekontinuirane vsebine prikaza prometnega znaka. Vsebina znaka se prižiga in ugaša s frekvenco enega utripa na sekundo.
(5) Znakom iz prejšnjega odstavka so lahko dodane rumene utripajoče luči, ki namesto vsebine utripajo in ugašajo s frekvenco dveh utripov na sekundo.
(6) SPIS ob okvari ali prekinitvi izvora svetlobe ne sme spremeniti svojega pomena oziroma mora takoj preiti v ničelno stanje signalne vsebine.
(7) Na SPIS-u ni dovoljen prikaz oglaševalskih vsebin, razen obvestilnih sporočil, ki so namenjena prometni varnosti.
(8) Spremenljivi prometni znak s kontinuirano vsebino prikaza ima enak pomen kot prometni znak s stalno vsebino prikaza, prometni znak z nekontinuirano vsebino prikaza pa ima le obvestilni pomen.
(9) Če so na cesti postavljeni stalni in spremenljivi prometni znaki velja pomen spremenljivih prometnih znakov s kontinuirano vsebino prikaza.
58. člen
(vidljivost SPIS) 
(1) Vsebina prikaza na znakih s kontinuirano vsebino mora biti jasno vidna na oddaljenosti najmanj 150 m, postavitev znaka pa mora omogočati čitljivo vidnost ne glede na kot približevanja. Povprečna svetlost znaka mora biti prilagojena razmeram okolice znaka, tehnologija znaka pa mora omogočati nočni način delovanja.
(2) Svetlobna signalizacija mora ustrezati zahtevam standarda SIST EN 12966; Prometni znaki s spremenljivo vsebino, in določbam tega pravilnika.
(3) Koeficient retrorefleksije elektromehaničnih prometnih znakov mora ustrezati razredu, ki je zahtevan za stalne prometne znake.
(4) Povprečna svetlost spremenljivih svetlobnih prometnih znakov mora na avtocestah in hitrih cestah ustrezati razredu L3, na vseh drugih cestah pa razredu L2, kot določa standard iz drugega odstavka tega člena.
1.10 Turistična in druga obvestilna signalizacija
59.člen
(namen in vrste turistične in druge obvestilne signalizacije) 
(1) Turistična in druga obvestilna signalizacija je namenjena obveščanju udeležencev cestnega prometa o kulturnih, naravnih in turističnih znamenitostih ter drugih pomembnih objektih in vsebinah.
(2) S signalizacijo iz prejšnjega odstavka se označujejo turistična območja, območja in objekti kulturne dediščine, varovana območja narave, objekti turistične infrastrukture ter pomembnejše javne ustanove in gospodarski subjekti.
(3) Po tem pravilniku se:
– za turistično območje šteje geografsko zaokroženo območje, ki ponuja določen splet turističnih storitev, od storitev prenočevanja, prehrane, zabave, rekreacije do storitev za prosti čas in drugih storitev,
– za območje in objekte kulturne dediščine šteje dediščina, ki je razglašena kot kulturni spomenik,
– za varovana območja narave štejejo naravne vrednote, območja Nature 2000, ekološko pomembna območja in zavarovana območja narave,
– za objekte turistične infrastrukture štejejo smučišča, naravna zdravilišča, kopališča, kongresni turizem, objekti s prehrambno in nastanitveno ponudbo, turistični objekti na podeželju ter športno-rekreativni objekti.
(4) Turistično signalizacijo sestavljajo znaki za:
– izraz dobrodošlice ob vstopu v državo, regijo, občino ali naselje,
– obveščanje o kulturnih, naravnih in turističnih znamenitostih,
– sporočanje turističnih in drugih informacij,
– obveščanje o kulturnih, naravnih in turističnih znamenitostih ob kolesarskih poteh,
– obveščanje o smeri kulturnih, naravnih ali turističnih znamenitosti.
(5) Drugo obvestilno signalizacijo sestavljajo znaki o smeri javne infrastrukture, gospodarskega subjekta ter drugega objekta ali naprave.
60. člen
(vsebina turistične in druge obvestilne signalizacije) 
(1) Vsebina znakov turistične signalizacije so lahko grafični ali fotografski prikazi posamezne kulturne, naravne ali turistične znamenitosti ter napisi in simboli.
(2) Vsebina znakov druge obvestilne signalizacije so simboli ali logotipi in nazivi pomembnejših javnih ustanov, objektov, javne prometne infrastrukture ali gospodarskih subjektov, na katere se znak nanaša.
(3) Vsebina znakov za sporočanje prometnih informacij je lahko združena z znaki za sporočanje turističnih in drugih informacij.
61. člen
(znaki turistične in druge obvestilne signalizacije) 
Oznaka, oblika, barva, pomen, namen označevanja, dopustne izvedbe, velikosti in posebni pogoji za postavitev turistične in druge obvestilne signalizacije so prikazani v preglednici 25.
62. člen
(pogoji za postavitev turistične signalizacije) 
(1) Kulturne, naravne in turistične znamenitosti, o katerih se s turistično signalizacijo obvešča na avtocestah in hitrih cestah, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
– kot območje ali objekt kulturne dediščine se lahko obravnavajo le kulturni spomeniki državnega pomena,
– kot naravne znamenitosti se lahko obravnavajo le zavarovana območja narave, ki jih je ustanovila država, in naravne vrednote državnega pomena,
– kot turistična območja se lahko obravnavajo naravna zdravilišča in smučišča, katerih zmogljivost žičniških naprav je več kot 5000 oseb na uro ali pa je skupna dolžina smučarskih prog na smučišču večja od 10 km.
(2) Kulturne in naravne znamenitosti, o katerih se s turistično signalizacijo obvešča na drugih cestah, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
– kot območje ali objekt kulturne dediščine se lahko obravnava le kulturni spomenik,
– kot naravne znamenitosti se lahko obravnavajo le varovana območja narave.
(3) Kulturne, naravne in turistične znamenitosti iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo glede infrastrukturne opremljenosti izpolnjevati naslednje pogoje:
– zagotovljen mora biti neposredni dostop po javni ali nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet,
– zagotovljeno mora biti ustrezno število parkirnih mest zunaj vozišča ceste, ki ustreza zahtevam glede na zmogljivost turističnega območja oziroma objekta,
– znamenitost mora biti stalno dostopna oziroma čez celotno sezono, če je znamenitost sezonskega značaja,
– znamenitost mora ustrezati minimalnim tehničnim pogojem, ki jih določajo predpisi s področja dejavnosti, kamor znamenitost spada.
(4) Prejšnji odstavek se ne nanaša na znake turistične signalizacije ob kolesarskih poteh in znake za obveščanje o smeri javne prometne infrastrukture, gospodarskega subjekta ter drugega objekta ali naprave.
63. člen
(postavljanje turistične in druge obvestilne signalizacije) 
(1) Za postavljanje turistične in druge obvestilne signalizacije veljajo enake zahteve in pogoji kot za postavljanje prometnih znakov, če pri posameznem znaku turistične in druge obvestilne signalizacije ni določeno drugače.
(2) Signalizacija iz prejšnjega odstavka se ne sme postavljati med prometnim in ponovljenim prometnim znakom, z njimi kombinirati ali postavljati na isti nosilni konstrukciji.
(3) Turistična in druga obvestilna signalizacija mora biti postavljena na desni strani poleg vozišča oziroma cestišča. Pri prostorski omejitvi ali za ustreznejši prikaz smeri vodenja se lahko postavlja tudi samo na levi strani ceste.
(4) Za postavljanje turistične signalizacije na območjih cest, ki jo določajo predpisi drugih resorjev, se uporabljajo določbe tega pravilnika.
(5) Na avtocestah in hitrih cestah je dopustna le postavitev znakov 9101, 9101-1, 9201 in 9301.
(6) Na enem izvozu z avtoceste ali hitre ceste sta lahko postavljena največ dva znaka 9201.
(7) Znaki iz skupine 9500 in 9600 se smejo postavljati le znotraj turističnega območja ali naselja za cilje, ki so znotraj tega območja oziroma naselja, in sicer na razdalji najmanj 30 m pred prvim obvestilnim prometnim znakom, ki obvešča o smereh vožnje na križišču. Če na križišču ni prometnih znakov za vodenje prometa, smejo biti ti znaki postavljeni tudi neposredno pred vstopom na križišče ali na samem križišču.
(8) Ne glede na prejšnji odstavek se znaki 9500 in 9600 lahko postavljajo tudi na cestah zunaj območij oziroma naselij, če je s tem pravilnikom pri posameznem znaku to dovoljeno.
(9) Znaki iz skupine 9400 se lahko postavljajo izključno samo ob kolesarskih poteh.
(10) Znaki iz skupine 9300 se postavljajo na servisnih prometnih površinah cest. Postavljeni morajo biti tako, da njihova vsebina ni vidna neposredno s ceste.
64. člen
(izvedba turistične in druge obvestilne signalizacije) 
(1) V enem postavljenem sklopu znakov iz skupine 9500 ali 9600 je lahko največ sedem posameznih lamel. Na posameznem kraku križišča je lahko postavljen največ en sklop lamel, izjemoma dva sklopa v območju pomembnejšega križišča.
(2) Dolžina lamel v posameznem sklopu mora biti enaka, dopustna pa je različna višina posamezne lamele.
(3) Polmer zaokrožitve robov mora biti najmanj 10 mm.
(4) Barve lamel v posameznem sklopu si sledijo od zgoraj navzdol, in sicer bela, rjava, modra, zelena, bela z rjavimi simboli in napisi ter siva.
(5) Znotraj posameznega barvnega sklopa lamel se te razvrstijo glede na smer puščice od zgoraj navzdol, in sicer naravnost, levo in desno.
(6) Ne glede na tretji in četrti odstavek tega člena se lamele pred krožnimi križišči razvrstijo najprej po izvozih, kot si sledijo, in znotraj tega po barvah. Simbol mora biti na levi strani napisa, puščica za krožno križišče pa na desni strani napisa.
(7) Oblika pisave na lamelah je lahko 10101 ali 10102, vendar enotna na celotnem sklopu.
(8) Grafični prikaz na znakih 9201 je na avtocestah in hitrih cestah lahko le v rjavih in belih odtenkih.
III. PISAVA IN SIMBOLI NA PROMETNI SIGNALIZACIJI 
1. Pisava na prometni signalizaciji
65.člen
(vrsta pisav na prometni signalizaciji) 
(1) Na prometni signalizaciji se uporablja normalna pisava, ozka pisava in pisava za talne označbe.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je lahko pisava na znakih 9100 in 9300 tudi drugačna.
(3) Oblika pisave je prikazana v preglednici 26.
66. člen
(velikost pisave in simbolov na prometni signalizaciji) 
(1) Velikost pisave in simbolov na znakih za vodenje prometa je odvisna od največje dovoljene hitrosti na cesti in mesta postavitve znaka.
(2) Višina pisave je prikazana v preglednici 27.
Preglednica 27: Pisava na znakih za vodenje prometa
Mesto postavitve 
znaka
Največja dovoljena hitrost 
(v km/h)
Višina pisave 
(v mm)
 
 
 
OB VOZIŠČU
≤ 30
105
40
125
50,60, 70
140
80, 90, 100
175
110
210
130
280
NAD VOZIŠČEM
≤ 50
175
60, 70
210
80, 90, 100
280
110,130
350
(3) Simbol, ki je dodan napisu prometnega cilja, mora biti 70 mm večji od višine pisave in postavljen v osi napisa oziroma dveh napisov. Izjema je simbol na znaku 3403, ki je 35 mm večji od višine pisave. Lega simbola mora biti na desni strani napisa razen simbola »avtocesta« in »hitra cesta«, ki sta vedno na levi strani napisa.
(4) Pisava na dopolnilnih tablah je višine 56 mm pri znakih velikostnega razreda 1, 70 mm pri velikostnem razredu 2, 90 mm pri velikostnem razredu 3 in 105 mm pri velikostnem razredu 4. Pisava na dopolnilni tabli mora biti sredinsko poravnana glede na vodoravno in navpično simetralo table.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek je lahko pisava na dopolnilnih tablah pri znakih velikostnega razreda 1 tudi manjša.
(6) Velikost pisave na znakih 9500 in 9600 je na lameli višine 300 mm 100 mm, podrejene besede pa 70 mm, na lameli višine 250 mm 80 mm, podrejene besede pa 56 mm.
(7) Pri velikostnem razredu znakov 1 in 2 se uporablja pisava 10102.
(8) Ne glede na drugi odstavek tega člena je lahko višina pisave prilagojena zahtevani širini oziroma višini znaka.
2. Simboli na prometni signalizaciji
67.člen
(uporaba simbolov na prometni signalizaciji) 
(1) Na prometnih znakih je dovoljeno uporabljati simbole, določene s tem pravilnikom.
(2) Simboli se smejo uporabljati le na prometnih znakih 3400 – zanki za vodenje prometa, razen na znakih 3414 do 3418 in 3421 do 3427.
(3) Na turistični signalizaciji je dopustno poleg simbolov, določenih s tem pravilnikom, uporabljati tudi mednarodno uveljavljene simbole.
68. člen
(oznaka in izvedba simbolov) 
Oblika, barva, pomen in oznaka simbolov so prikazani v preglednici 28.
IV. PROMETNA OPREMA 
69.člen
(vrsta prometne opreme) 
Prometna oprema cest obsega opremo za vodenje prometa, varnostne ograje, varovalne ograje, naprave za umirjanje prometa, blažilnike trkov, ograje za pešce, opremo proti zaslepljevanju in cestno razsvetljavo.
70. člen
(oprema za vodenje prometa) 
(1) Oprema za vodenje prometa obsega opremo za vodenje in usmerjanje prometa ter drugo prometno opremo.
(2) Oznaka, oblika, barva, pomen, namen označevanja, velikost ter način in pogoji uporabe opreme za vodenje prometa so prikazani v preglednici 29.
71. člen
(postavljanje opreme za vodenje prometa) 
(1) Oprema za vodenje in usmerjanje prometa, ki se uporablja na območju del na cesti ali ovir v cestnem prometu, se postavlja v skladu s predpisom, ki ureja zapore na cestah.
(2) Snežni koli se postavljajo ob robu vozišča, kjer so postavljeni cestni smerniki. Postavljajo se z desne strani cestnega smernika, gledano v smeri vožnje vozil, tako da ne zakrivajo svetlobno odbojnega dela površine smernika. Snežni kol mora biti postavljen tudi neposredno pred začetkom in na koncu varnostne ograje.
(3) Na prehodih za pešce se svetlobni utripalniki postavljajo na prometnem pasu, in sicer v enostranski svetlobni izvedbi bele barve. Vgrajeni morajo biti v liniji po trije utripalniki na prometni pas, pravokotno na vzdolžno os ceste, z zunanje strani prehoda za pešca, gledano v smeri vožnje. Če je prehod izveden na dvignjeni ploščadi, morajo biti utripalniki vgrajeni pred klančino prehoda.
(4) Na nezavarovanih prehodih ceste čez železniško progo v isti ravnini se svetlobni utripalniki postavljajo na prometnem pasu v treh vrstah, pravokotno na vzdolžno os ceste, gledano v smeri vožnje. Vrste s po tremi utripalniki se postavljajo 60 in 40 m pred prehodom ceste čez železniško progo ter v prvi vrsti neposredno na meji nevarnega območja prehoda ceste čez železniško progo. Svetleče označbe v prvi vrsti so rdeče barve.
72. člen
(varnostne ograje) 
(1) Varnostne ograje so namenjene preprečitvi zdrsa vozila z vozišča, preprečitvi prehoda vozila na nasprotno smerno vozišče in zadržanju vozila na vozišču.
(2) Konstrukcija ograj iz prejšnjega odstavka je lahko kovinska, betonska, lesena ali kombinirana, izvedena kot enostranska oziroma dvostranska.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek morajo biti v naseljih, varovanih na podlagi predpisov o kulturni dediščini, ter krajinskih in drugih parkih iz materialov in obliki, prilagojenih varovanemu območju.
(4) Varnostne ograje se morajo postaviti ob nevarnih ovirah obcestnega prostora, in sicer:
– v ločilnem pasu med smernima voziščema na avtocestah in hitrih cestah,
– na premostitvenih objektih,
– kadar je cesta na nasipu, višjem od 3,00 m ali podpornem zidu,
– na delih cest z možnostjo bočnih nevarnosti (vzporedni poteki z drugimi cestami, železnico, vodotoki).
(5) Varnostne ograje ni obvezno postavljati na cestah, kjer najvišja dovoljena hitrost ne presega 50 km/h.
(6) Varnostne ograje morajo ustrezati določbam standarda SIST EN 1317-1, 2, 4 in 5 ter določbam tega pravilnika.
(7) Zahtevan minimalni nivo zadrževanja glede na vrsto ceste je prikazan v preglednici 30.
Preglednica 30: Minimalni nivo zadrževanja vozil z varnostno ograjo na posameznih cestah
Kategorija ceste
NIVO ZADRŽEVANJA
rob vozišča
cestni objekti
ločilni pas
avtoceste, hitre ceste
H2–H1
H3–H2
H2
glavne, regionalne ceste 
H1–N2
H2–H1
lokalne ceste
N2
N2
druge ceste
N1
N2
(8) Začasne varnostne ograje, ki se uporabljajo na območjih cestnih zapor, morajo na avtocestah in hitrih cestah ustrezati nivoju zadrževanja T2, na drugih cestah pa T1. Višina ograj mora biti najmanj 0,50 m.
(9) Varnostne ograje morajo biti postavljene na razdalji najmanj 0,5 m od zunanjega roba vozišča oziroma odstavnega pasu, zgornji rob najvišjega ščitnika jeklene in lesene varnostne ograje pa ne sme biti na višini manj kot 0,75 m, pri betonski varnostni ograji pa 0,80 m nad zunanjim robom vozišča ali odstavnega pasu.
(10) Dodatna zaščita varnostne ograje za motoriste se mora postavljati na varnostnih ograjah zunaj naselij pod pogojem, da je delež motornih koles v povprečnem dnevnem prometu med motoristično sezono na odseku ceste večji od 2 %.
73. člen
(varovalne ograje) 
(1) Varovalne ograje so ograje, namenjene varovanju prometa na cesti pred divjadjo in drugimi živalmi, ter ograje na nadvozih za zaščito prometa na cesti, ki poteka pod nadvozom.
(2) Ograje iz prejšnjega odstavka so obvezne za varovanje prometa na avtocestah in hitrih cestah.
(3) Varovalne ograje morajo biti izdelane iz materialov, ki so odporni proti koroziji in vplivu ultravijolične svetlobe.
(4) Varovalne ograje morajo biti zgrajene v skladu s predpisi, ki urejajo minimalne pogoje za zaščito nelovnih površin pred škodo zaradi divjadi.
74. člen
(naprave za umirjanje prometa) 
(1) Naprave za umirjanje prometa na vozišču se postavljajo na delih cest skozi naselja, kjer z drugimi rešitvami in tehničnimi ukrepi ni mogoče zagotoviti želene hitrosti vozil.
(2) Naprave iz prejšnjega odstavka so lahko trapezne oblike ali oblike krožnega odseka in izdelane iz materialov, ki ne povzročajo čezmernega hrupa.
(3) Velikost posameznih elementov naprav je prikazana v preglednici 31.
(4) Vzdolžna medsebojna osna razdalja med napravami v nizu lahko znaša od 20 do 60 m.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek lahko vzdolžna medsebojna osna razdalja med ovirami v nizu znaša najmanj 60 m, če na cesti poteka proga javnega potniškega prometa.
(6) Poleg naprav iz drugega odstavka tega člena je dovoljena uporaba naprav, ki selektivno umirjajo promet z dvigovanjem ali spuščanjem dela vozne površine. Dovoljena velikost in dvig ali spust premikajoče se vozne površine mora ustrezati posameznim elementom naprave, ki so določeni v tretjem odstavku tega člena.
(7) Naprave morajo biti označene z označbami, predpisanimi s tem pravilnikom.
75. člen
(blažilniki trkov) 
(1) Blažilniki trkov so namenjeni zmanjševanju posledic trka na potnikih, vozilu in stalni oviri.
(2) Blažilniki trkov so naprave, ki se uporabljajo za zavarovanje posebno nevarnih mest na cesti, kjer je nevarnost naleta vozila na stalno oviro (npr. stebri ali stene cestnih objektov, prometni otoki).
(3) Tehnične karakteristike blažilnikov morajo ustrezati standardu SIST EN 1317-3; Razredi uporabnosti, merila za preizkušanje ob naletu, in preizkusne metode za blažilnike trkov.
(4) Blažilniki trkov morajo biti skladno s standardom preskušeni za hitrost, ki je enaka najvišji dovoljeni hitrosti na odseku ceste, na katerem se blažilnik postavlja.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko na obstoječih cestah uporabljajo blažilniki trkov, ki so preskušeni za hitrost, ki je za največ 20 km nižja od najvišje dovoljene hitrosti na odseku ceste, na katerem se blažilnik postavlja, če bi postavitev blažilnika trkov skladno z zahtevami prejšnjega odstavka zahtevala spremembo elementov ceste ali objekta.
(6) Čelna stran blažilnika trkov mora biti opremljena s prometnima znakoma 3312 in 3312-2 dimenzij 750 x 750 mm, če promet poteka po obeh straneh ob blažilniku trkov, ali s prometnim znakom 7101 dimenzij 1500 x 500, če promet poteka ob blažilniku trkov le po eni strani.
(7) Blažilniki trkov, nameščeni v predorih, morajo zagotavljati zaščitni gorljivi razred A, če pa ob blažilniku trkov poteka dvosmerni promet, mora biti preizkušen za stranski trk za obe smeri vožnje.
76. člen
(ograje za pešce) 
(1) Ograje za pešce so namenjene varovanju pešcev pred padcem v globino ali prehodom na nevarno območje s površine, ki jo morajo ali smejo uporabljati za hojo, in usmerjanju prometa pešcev na primer na območju križišč, prehodov za pešce.
(2) Ograja za pešce mora biti visoka najmanj 90 cm.
(3) Ograja iz prejšnjega odstavka mora biti oblikovana z navpičnimi prečkami, med katerimi lahko razdalja znaša največ 12 cm, tako da je plezanje čeznjo oteženo. Vrh ograje mora omogočati drsenje roke.
(4) Vodila za roke morajo biti nameščena na vseh stopniščih in klančinah.
(5) Druge geometrijske in tehnične zahteve ter preizkusne metode ograj za pešce morajo biti skladne s standardi s področja varnostnih ograj za pešce.
77. člen
(oprema proti zaslepljevanju) 
(1) Oprema proti zaslepljevanju so protislepilne mreže in lamele, ki na cestah preprečujejo, da bi voznike zaslepljevala vozila, ki vozijo po nasprotnem smernem vozišču, ali vozila na drugi cesti, ki poteka v neposredni bližini.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se tudi varnostne ograje višine najmanj 1,00 m in širine najmanj 0,20 m, pri katerih je vertikalni razmik med vzdolžnimi elementi na višini med 0,50 m in 1,00 m manjši od 5 cm, štejejo kot ukrep proti zaslepljevanju.
(3) Oprema proti zaslepljevanju se postavlja na varnostne ograje ali druge nosilne elemente tako, da se nosilni elementi mreže ali posamezne lamele pritrdijo na varnostno ograjo ali drugo konstrukcijo neposredno, brez dodanih vzdolžnih nosilnih elementov.
(4) Oprema proti zaslepljevanju mora ustrezati določbam standarda SIST EN 12676-1, 2 in določbam tega pravilnika.
78. člen
(cestna razsvetljava) 
(1) Cestna razsvetljava je razsvetljava, ki zaradi povečanja prometne varnosti vseh udeležencev prometa zagotavlja ustrezno vidljivost na cesti ponoči in ob zmanjšani vidljivosti.
(2) Razsvetljava iz prejšnjega odstavka mora glede na projektno hitrost ceste zagotavljati ustrezno raven osvetlitve in osvetljenost prometnih površin ter optično voditi promet v skladu s predpisi, ki urejajo dopustno svetlobno onesnaževanje okolja.
(3) Cestna razsvetljava mora biti na prometno najbolj obremenjenih delih cest v naseljih, na prehodih in podhodih za pešce, v kanaliziranih križiščih z več kot tremi razvrstilnimi pasovi, na razcepih avtocest in hitrih cest, na cestninskih postajah, servisnih prometnih površinah ob javnih cestah, na cestah na mejnih prehodih ter v srednje dolgih in dolgih predorih. Kratki predori morajo biti razsvetljeni, če je skozi predor dovoljen promet pešcev oziroma kolesarjev.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
79.člen
(prilagoditev prometne signalizacije in prometne opreme) 
(1) Prometno signalizacijo in prometno opremo, postavljeno na podlagi Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/00, 110/06, 49/08, 64/08, 65/08 – popr. in 109/10 – ZCes-1), je treba uskladiti s tem pravilnikom najpozneje v desetih letih po njegovi uveljavitvi.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se:
– z dnem začetka uporabe tega pravilnika znak III-12 iz Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah, na hitrih cestah nadomesti z znakom 2403, znak III-13 pa z znakom 2404 iz tega pravilnika,
– v šestih mesecih od dneva začetka uporabe tega pravilnika znak III-75 iz Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah nadomesti z znakom 3213 iz tega pravilnika,
– v dvanajstih mesecih od začetka uporabe tega pravilnika odstranijo prometni znaki I-6, I-7, I-9, I-21, I-31,
I-34, I-35, II-16, II-31, II-36, II-37, III-20, III-52, III-55, III-70, III-71, III-108, III-109 in III-110 iz Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah,
– v štirih letih po začetku uporabe tega pravilnika označbe na prometnih površinah uskladijo z določbami tega pravilnika.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se morata vsa prometna signalizacija in prometna oprema pri menjavi ob poškodbah, uničenju ali izgubi svetlobno odbojnih in kromatičnih lastnosti uskladiti z določbami tega pravilnika.
(4) V roku iz prvega odstavka in v primerih iz tretjega odstavka tega člena se mora znak I-24 iz Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah nadomestiti s prometnim znakom 3201, znaka III-49 in III-50 z znakom 3108, znak III-69 z znakom 9601-1, znaki III-72, III-72.1 in III-73 z znaki 2411 do 2411-8, znak III-78 z znaki 3405 do 3405-4 ali 3406 do 3406-4, znak III-83 z znakom 3220, znak VI-8 z znakom 3313-3, znak VI-8.1 z znakom 2303-2, na izvozih z avtocest in hitrih cest pa znaka III-86 in VI-8.1 z znakom 3417.
(5) Znaki III-1, III-2, III-2.1, III-3, III-4, III-5, III-6, III-10, III-10.1, III-12, III-13, III-14, III-15, III-16, III-17, III-18, III-19, III-21, III-22, III-23, III-24, III-25, III-25.1, III-26, III-27, III-28, III-29, III-30, III-31, III-32, III-33, III-34, III-35, III-36, III-37, III-58, III-58.1, III-76, III-76.1, III-77, III-85, III-104, III-117, III-117.1, III-118, III-119, III-124 iz Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah se z začetkom uporabe tega pravilnika razvrstijo med znake za izrecne odredbe ne glede na njihovo barvo ali velikost.
(6) Znaka III-120 in III-120.1 iz Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah se z začetkom uporabe tega pravilnika razvrstita med znake za nevarnost.
80. člen
(uporaba tehničnih specifikacij) 
Odredba o seznamu potrjenih tehničnih specifikacij za javne ceste (Uradni list RS, št. 8/12 in 42/12) in Odredba o obvezni uporabi tehnične specifikacije za javne ceste, ki določa naprave in ukrepe za umirjanje prometa na cestah (Uradni list RS, št. 118/00 in 109/10 – ZCes-1) se uporabljata še naprej, če nista v nasprotju s tem pravilnikom.
81. člen
(prenehanje uporabe) 
Z dnem začetka uporabe tega pravilnika se preneha uporabljati Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/00, 110/06, 49/08, 64/08, 65/08 – popr. in 109/10 – ZCes-1).
82. člen
(začetek uveljavitve in uporabe) 
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne šest mesecev po njegovi uveljavitvi.
Št. 007-23/2015/47
Ljubljana, dne 4. decembra 2015
EVA 2012-2430-0210
dr. Peter Gašperšič l.r.
Minister 
za infrastrukturo