Materinski dopust v trajanju 105 dni se lahko izrabi le v strnjenem nizu in v obliki polne odsotnosti z dela.¹ Očetovski in starševski dopust pa je mogoče izrabljati v strnjenih nizih ali pa po delih, ki tudi lahko pomenijo strnjen niz, v obliki polne ali delne odsotnosti z dela.

Oče ima pravico do očetovskega dopusta v trajanju 30 dni, pri čemer lahko oče izrabi očetovski dopust v trajanju petnajst dni do dopolnjenega šestega meseca otrokove starosti v obliki polne ali delne odsotnosti z dela ali po dnevih. Oče lahko izrabi nadaljnjih petnajst koledarskih dni očetovskega dopusta v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela po poteku starševskega dopusta za tega otroka, najdalj pa do končanega prvega razreda osnovne šole otroka, v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo.²

Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 130 dni, pri čemer lahko mati na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 30 dni pa je neprenosljivih. Oče lahko prenese na mater 130 dni starševskega dopusta. Eden od staršev ga izrabi neposredno po izteku materinskega dopusta. Starševski dopust se izrabi v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Izraba dela starševskega dopusta v trajanju največ 75 dni se lahko prenese in izrabi najpozneje do končanega prvega razreda osnovne šole otroka v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, lahko pa največ dvakrat letno v trajanju po najmanj 15 koledarskih dni ali manj kot 15 koledarskih dni, če sta jih starša prenesla manj.³

Ker je varstvo staršev vezano le na polno odsotnost z dela in na izrabo starševskega dopusta v strnjenem nizu, se zagotovo zastavlja vprašanje, kaj pomeni strnjeni niz. Odgovor najdemo v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1),⁴ ki pri vsaki od oblik starševskega dopusta določa, koliko časa traja.

Materinski in starševski dopust se lahko izrabljata le v strnjenem nizu, pri čemer se materinski dopust lahko izrablja le v obliki polne odsotnosti z dela, starševski dopust pa se lahko izrablja tudi v obliki delne odsotnosti dela. Tako so mati, oče ali tretja oseba v primeru izrabe materinskega dopusta in še en mesec po koncu izrabe varovana kategorija. V primeru izrabe starševskega dopusta pa sta mati in oče varovani kategoriji le, kadar ga izrabljata v obliki polne odsotnosti z dela.

Oče je varovana kategorija le v naslednjih primerih izrabe očetovskega dopusta:⁵ 
– če bo izrabil vseh 30 dni v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela, bo varovana kategorija ves čas trajanja izrabe dopusta in še en mesec po prenehanju izrabe,
– če bo izrabil dopust v dveh strnjenih nizih po 15 dni in v obeh nizih v obliki polne odsotnosti z dela, bo varovana kategorija ves čas trajanja izrabe dopusta posameznega niza in še en mesec po prenehanju izrabe vsakega niza (15 dni + 1 mesec in 15 dni + 1 mesec),
– če bo prvi del dopusta izrabil po dnevih, ta čas ne bo varovana kategorija, če pa bo drugi del v trajanju 15 dni izrabil v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela (po urah ga ne more), bo varovana kategorija le v času izrabe drugega dela in še en mesec po prenehanju izrabe.

Oče tako ni varovana kategorija, kadar prvi del očetovskega dopusta izrabi po urah in v primeru izrabe dopusta sicer v strnjenem nizu (enkrat 30 dni ali dvakrat po 15 dni), a v obliki delne odsotnosti z dela.

POMEMBNO: Starši so varovana kategorija tudi v primeru, da delavec o bodoči izrabi na primer starševskega dopusta še ni posebej obvestil delodajalca, ampak je bil delodajalec o tem obveščen preko centra za socialno delo.⁶

Tako je delavec zaradi izrabe starševskega dopusta varovana kategorija le, če je delodajalec o nastopu dopusta pravočasno obveščen, to pa je, če je slednjemu namera delavca znana najpozneje ob vročitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Če delavec obvesti delodajalca o nameri koriščenja dopusta po že podani odpovedi, pa ne uživa varstva pred odpovedjo zaradi izrabe dopusta in mu delovno razmerje preneha z iztekom odpovednega roka, četudi še ni izkoristil vseh dni dopusta, odmerjenih po odločbi centra za socialno delo.⁷

Več o vseh vrstah odpovedih pogodbe o zaposlitvi si lahko preberete v novem priročniku avtorjev Mihe Šercerja in mag. Nine Scortegagna Kavčnik »Odpoved pogodbe o zaposlitvi«.

¹ Prvi odstavek 21. člena ZSDP-1.
² 25. in 27. člen ZSDP-1.
³ 29. in 36. člen ZSDP-1.
⁴ Uradni list RS, št. 26/14 in 90/15.
⁵ Scortegagna Kavčnik, N.: Varstvo staršev in nosečih delavk pred odpovedjo, Pravna praksa, št. 36–37/2016, str. 17.
⁶ Odl. Pdp 464/2015 z dne 29. aprila 2015.
⁷ Tako tudi Weber, N.: Očetovski dopust v času odpovednega roka pogodbe o zaposlitvi, Pravna praksa, št. 33/2016, str. 12.

Vir: Miha Šercer in mag. Nina Scortegagna Kavčnik