Poznate pojem »zeleno zavajanje«?

Objavljeno: 9. 2. 2022

Zeleno zavajanje (angl. greenwashing) so pristopi zavajanja javnosti, da so poslovanje organizacije in/ali njeni proizvodi in storitve prijazni do okolja (in/ali širše družbe).

Organizacije naj pošteno in uravnoteženo predstavljajo svoja trajnostna prizadevanja, in to zlasti najpomembnejša. Uporaba t. i. green­washing prijemov ni primerna in ne etična. S tem se negativni vplivi na okolje samo še povečujejo, saj tudi ozaveščeni kupci ostajajo njihove stranke. 

Zeleno zavajanje kot trajnostno promovira bodisi celotno organizacijo bodisi njeno pobudo, proizvod ali dejavnost, hkrati pa v resnici še naprej deluje na družbeno in okoljsko škodljive načine. Nekatere organizacije izboljšajo majhen del svojega poslovanja, ne da bi pri tem prenovile celoten način delovanja. Ohraniti je treba zdrav skepticizem in nenehno dvomiti o konceptih, izdelkih in tehnologijah, ki se na prvi pogled zdijo zeleni in pošteni.1

Tako izraz »fotorazgradljiv« velja za nekatere plastične izdelke, kar pomeni, da se razgradijo na sončni svetlobi. Ko se ti materiali odlagajo na odlagališča in pokrivajo, tega ni, izpostavljenost soncu pa ima majhen učinek. Podobno se zgodi, ko se izraz »biorazgradljiv« nanaša na plastiko ali druge materiale, ker jih aerobne bakterije, ko so ti materiali zakopani na odlagališčih, ne morejo razgraditi.2

V študiji iz leta 2010 so ugotovili sedem grehov3 zelenega zavajanja (angl. The Seven Sins of Greenwashing):4

1. Zamolčanje: označevanje izdelka kot okolju prijaznega na osnovi majhnega nabora lastnosti (npr. narejeni iz recikliranih materialov), kadar lahko druge neomenjene lastnosti (npr. poraba energije pri proizvodnji, izpusti plinov itn.) povzročijo večji negativen vpliv na okolje.

Primer: Papir ni nujno okolju prijazen samo zato, ker izvira iz trajnostno upravljanega gozda. Drugi okoljski vidiki v procesu proizvodnje papirja, kot so izpusti toplogrednih plinov ali uporaba klora pri beljenju, so lahko enako pomembni.

2. Neobstoj dokaza: okoljske trditve brez navedbe lahko dostopnih informacij na etiketi ali spletnem mestu proizvoda (ali potrdilu priznane in uveljavljene tretje osebe).

Primer: Trditev, da so papirnati robčki narejeni iz več odstotkov recikliranega papirja, bi morala biti preverljiva z ustrezno dokumentacijo.

3. Nejasnost: uporaba izrazov, ki so preširoki ali slabo opredeljeni, da bi jih bilo mogoče pravilno razumeti.

Primer: »Povsem naravno« čistilo lahko še vedno vsebuje škodljive sestavine, ki so prisotne v naravi, ali trditve »Vse naravno« na drugih izdelkih. Arzen, uran, živo srebro in formaldehid se vsi pojavljajo v naravi in so strupeni.

4. Prevarantske oznake: izdelek, ki prek besedila ali grafike daje vtis potrdila s strani tretje osebe, potrdilo pa v resnici ne obstaja.

Primer: Proizvajalci, ki izdelku dodajo svojo lastno oznako s slikami in trditvami, na primer »Ta izdelek se bori proti globalnemu segrevanju«.

5. Nepomembnost: navajanje nečesa, kar je tehnično res, vendar ni razlikovalni dejavnik pri iskanju okolju prijaznih izdelkov. Trditev je nepomembna ali ne pomaga potrošniku, ki išče okolju prijazne izdelke.

Primer: Pogosta trditev »brez CFC-ja«, kljub temu da so klorofluoroogljivodiki prepovedani z zakonom.

6. Manjše zlo: trditev, da je izdelek bolj zelen od drugih v svoji kategoriji. Znotraj neke skupine izdelkov je trditev lahko resnična, potrošnika pa lahko zavede, če ima ta skupina sicer večje vplive na okolje.

7. Laganje: okoljske trditve, ki preprosto ne držijo.

Primer: Izdelki, ki lažno trdijo, da imajo potrdilo o energetski učinkovitosti.

Prej ali slej se takšne prakse seveda odkrijejo in informacije o tem izjemno hitro razširijo, kar lahko povzroči težko popravljivo škodo ugledu in s tem poslovanju organizacije. Nekatere tovrstne prakse so tudi prevare, ki se sodno preganjajo.

{ zanimivosti} 

Vrsto primerov zelenega zavajanja prikazuje dokumentarni film Zelena laž; na primer certificiranje palmovega olja kot trajnostnega, čeprav so za palmove nasade požgali tisoče hektarjev tropskega gozda. Dokumentarni film raziskuje, kaj se skriva za trajnostjo ikoničnih izdelkov. Okolju prijazni električni avtomobili, ekološko pridelana hrana, čista proizvodnja … Korporacije nas prepričujejo, da lahko rešimo planet že s skrbnim nakupovanjem »zelenih izdelkov«. Film utemeljuje, da je to razširjena in nevarna laž.5

Afera dieselgate je primer sodno preganjane prevare. Leta 2015 se je razkrilo, da so pri avtomobilskem velikanu – pa tudi pri drugih avtomobilskih podjetjih – s posebnimi napravami in programsko opremo goljufali pri preizkušanju izpušnih plinov, da bi tako zadostili strogim okoljskim standardom.

Kako prepoznati tovrstne prakse? Članek6 navaja tri vrste:

  • nenamerna: zavzeti najvišji vodje podajo dobronamerne obljube, ne da bi v celoti razumeli, kaj je potrebno za njihovo izvajanje;
  • prenašanje denarja: namesto da bi organizacije zmanjšale svoje izpuste, uporabljajo nadomestila za »ogljik«, plačajo nekomu drugemu za zmanjšanje toplogrednih plinov ali financirajo projekte njihovega shranjevanja drugje, da si v resnici kupijo dovoljenje za nadaljevanje poslovanja kot običajno;
  • »škodljiva vrsta«: organizacije, ki želijo ustvariti podobo podnebnega vodstva, dajo obljube, ne da bi jih izpolnile. Druge postavljajo cilje, ki se osredotočajo samo na majhno podskupino njihovih izpustov, kar jim omogoča, da navajajo zavajajoče številke.

Bodimo pozorni na to, kako organizacija opredeljuje ničelne izpuste ali ogljično nevtralnost in kako namerava priti do tega. Beseda »izravnava« je opozorilni znak. Visokokakovostni nadomestki vključujejo financiranje podnebju prijaznih projektov ali zavezo nakupu električne energije izključno od lokalnih proizvajalcev obnovljive energije ali celo namestitev objektov za obnovljivo energijo na mestu v tovarnah.

Bodimo skeptični tudi do kakršnih koli obljub, ki se močno opirajo na vlaganje v prihodnje tehnologije zajemanja »ogljika«.

Spletna stran CDP (prej Carbon Disclosure Project) ponuja možnost primerjave. Zbira podatke več kot 9600 organizacij, 940 mest in 590 vlagateljev. Vsaki entiteti se da ocena od D do A, ki kaže na njen napredek pri podnebnih ciljih kot tudi pri dejavnikih, kot so preglednost in ali so prejemki vodilnih vezani na uresničevanje teh ciljev. V letu 2020 je bilo samo 277 družb uvrščenih na seznam A za podnebne spremembe, od teh samo deset z oceno A v vseh treh kategorijah (podnebne spremembe, gozdovi in varnost voda).

Pri preverjanju, ali je organizacija članica Race to Zero (Tekma k nič), je drugi trden vir pobuda Science Based Targets (Cilji, temelječi na znanosti). Vsaka organizacija, ki je resna glede zmanjšanja izpustov, naj bi bila tam registrirana.7

{ zanimivosti} 

Braungart8 je opozoril, da je večina novih izdelkov na trgu optimizirala napačne materiale. Kot primer je navedel EU, ki je prepovedala azbest v zavornih ploščicah, nakar so organizacije oglaševale svoje izdelke brez azbesta, nihče pa jih ni vprašal, kaj uporabljajo namesto tega (in uporabljale so antimonov sulfid, ki je bolj rakotvoren kot azbest).

Enako je bilo s proizvodnjo televizorjev po prepovedi dveh težkih kovin – svinca in kadmija. Nihče ni vprašal, kaj se uporablja namesto svinca. Ko se zamenja svinec kot spajkalni material za vezja, so nadomestki kositer, srebro, baker, nikelj in bizmut. Vsi ti elementi so redki in/ali strupeni. »Zamenjava« je odvračanje pozornosti, in ne rešitev, ter prinaša nove težave.

Ob tem avtor navede še svoje nenehno zagovarjanje, da se svinec lahko neskončno ponovno uporablja v programih »od zibke do zibke«, ne pa da se neskončno onesnažujejo zaloge vode.

 

1 Povzeto po Kopnina in Blewitt, 2018: lokacije 898–901 in 1073.

2 Povzeto po Robertson, 2017: lokacija 13666.

3 Sedem smrtnih grehov v krščanstvu označuje sedem pogubnih lastnosti človeka: napuh, pohlep, pohota, jeza, požrešnost, zavist in lenoba.

4 Prirejeno po https://www.ecowatch.com/7-sins-of-greenwashing-and-5-ways
-to-keep-it-out-of-your-life-1881898598.html#toggle-gdpr in http://www.eko-iniciati
va.si/novice/greenwashing-sedem-okoljskih-grehov.html (30. 10. 2021).

5 Die Grüne Lüge, 2018. Dostopno na: https://www.youtube.com/watch?v=9i Wecz_mIGw (30. 10. 2021).

6 Povzeto po Perkins, 2021. Dostopno na: https://ideas.ted.com/how-to-tell-if-business-corporations-net-zero-climate-pledges-are-legitimate/ (30. 10. 2021).

7 TED, 2021. Več dostopno na: https://www.cdp.net/, https://unfccc.int/climate-action/race-to-zero-campaign in https://sciencebasedtargets.org/. Dodatni uvid v trajnostne pristope nam nudijo tudi drugi TED članki in seveda TED predavanja, dostopna na https://ideas.ted.com/tag/sustainability/ (30. 10. 2021).

8 Povzeto po Braungart in McDonough (2008): lokacija 191–192.

Vir: Knjiga Trajnostno poslovanje, Priročnik za organizacije, avtorice mag. Blanke Vezjak, str. 66–69, Založba Uradni list RS.



AAA Zlata odličnost