Kakšna so tveganja pri trajnostnem poslovanju?

Objavljeno: 29. 6. 2022

Poročilo o globalnih tveganjih 2021 Svetovnega gospodarskega foruma (WEF)1 podnebne spremembe uvršča med katastrofalna tveganja. Med največja tveganja v naslednjem desetletju uvršča okoljska, zaradi skrajnega vremena, našega napačnega ravnanja z naravo in podnebnega (ne)ukrepanja.

Poročilo navaja, da je covid-19 pokazal hitre in kaskadne posledice globalnega katastrofalnega tveganja. Pandemije – pa tudi podnebne spremembe, dolžniške krize, kibernetski napadi in drugo – so tveganja z veliko verjetnostjo in velikimi posledicami.

Poročilo globalno tveganje opredeljuje kot negotov dogodek ali okoliščino, ki, če se pojavi, lahko povzroči pomembne negativne posledice za več držav ali industrij v naslednjih desetih letih. Med globalna tveganja 2021 uvršča:

  • gospodarska: pok prenapihnjenih sredstev v velikih gospodarstvih (cene stanovanj, naložbenih sredstev in drugih sredstev so vedno bolj nepovezane z resničnim gospodarstvom); propad sistemsko pomembne industrije ali podjetij; dolžniške krize v velikih gospodarstvih; neuspešno obvladovanje inflacije ali deflacije; širjenje nezakonitih gospodarskih dejavnosti; podaljšana gospodarska stagnacija; šoki pri dobavah sistemsko pomembnega blaga;
  • okoljska: izguba biotske raznovrstnosti in propad ekosistema; neuspeh podnebnih ukrepov; posledice skrajnih vremenskih razmer; okoljske škode zaradi človeških dejanj (deregulacija zaščitenih področij, industrijske nesreče, naftna razlitja, radioaktivna kontaminacija idr.); geofizikalne katastrofe (potresi, plazovi, geomagnetne nevihte, cunamiji, vulkanske aktivnosti); krize naravnih virov (zaradi čezmernega izkoriščanja in/ali slabega upravljanja);
  • geopolitična: propad multilateralne institucije, vzpostavljene za razrešitev gospodarskih, okoljskih, geopolitičnih in/ali humanitarnih kriz; zlom meddržavnih odnosov; geopolitizacija strateških virov; meddržavni spori; propad globalno geopolitično pomembne države; teroristični napadi; orožja za množično uničevanje;
  • socialna: propad ali pomanjkanje sistemov socialne varnosti; krize zaposlenosti in preživetja; spodjedanje družbene povezanosti; nepravična in/ali nezadostna javna infrastruktura in storitve; infekcijske bolezni; velike neprostovoljne migracije (zaradi podnebnih sprememb, diskriminacije, pomanjkanja priložnosti za gospodarski napredek, preganjanja, naravnih nesreč idr.); vsestranski odpor proti znanosti (posledično nazadovanje ali zastoj pri podnebnem ukrepanju, zdravju ljudi in/ali tehnoloških inovacijah); resno poslabšanje duševnega zdravja (tesnoba, demenca, depresija, osamljenost, stres itn.); razširjeno razočaranje mladih (nezavzetost, pomanjkanje in/ali izguba zaupanja v obstoječe gospodarske, politične in družbene strukture v svetovnem merilu);
  • tehnološka: neželeni izidi tehnološkega napredka (umetne inteligence, možgansko-računalniških vmesnikov, biotehnologije, geoinženiringa, kvantnega računalništva idr.); zlom kritične informacijske infrastrukture; digitalna neenakost; kopičenje digitalne moči; neuspeh ukrepov kibernetske varnosti; napake pri upravljanju tehnologij.

zanimivosti} 

Danes nobena od vodilnih svetovnih panog ne bi bila donosna, če bi morala plačati za naravni kapital, ki ga izkorišča in nima cene. V zadnjih 50 letih smo se spremenili bolj kot v celotnem človeškem obstoju.2

Organizacije morajo pri določanju svojih strategij upoštevati tudi demografske projekcije za naslednjih petdeset let: prebivalstvo bo starejše, še bo naraščalo, a počasneje, migracije se bodo nadaljevale in vedno več jih bo živelo v mestih.

Seveda pa vseh pomembnih tveganj ne moremo predvideti. Po logiki 'črnega laboda3 je to, česar ne vemo, veliko pomembnejše od tega, kar vemo. Taleb je vpeljal tudi pojem 'pripovedna zmota', s katerim je opisal, kako pomanjkljive zgodbe o preteklosti oblikujejo naše poglede na svet in naša pričakovanja za prihodnost. Pravi, da se ljudje ves čas slepimo, ker ustvarjamo neutemeljene zgodbe o preteklosti in verjamemo vanje.

{ zanimivosti} 

Pred odkritjem Avstralije so bili prebivalci Starega sveta prepričani, da so vsi labodi beli. Nato so opazili črnega laboda. Taleb pravi: »Ponazarja našo močno omejenost, da bi se kaj naučili iz opazovanja ali izkušenj ter krhkost našega znanja. Eno samo opažanje lahko razveljavi splošno trditev, ki izhaja iz milijonov zanesljivo videnih belih labodov skozi tisočletja.«

Pandemija covida-19 ni 'črni labod'. Napovedovali so jo že pred desetletji.4 Kvečjemu je 'sivi', po mnenju Taleba pa 'beli', torej pričakovan.5 Glede na vsa opozorila znanstvenikov je bilo samo vprašanje, kdaj in kateri virus se bo razširil po celem svetu.

Podobno velja za podnebne spremembe – znanstveniki so jih napovedali že pred leti, pri obojem tudi eksponentno rast.

Značilno vprašanje po 'črnem labodu' je, kako nismo uspeli opaziti, da bo prišel? 'Sivi labodi' prikazujejo številne iste lastnosti, a jih je mogoče vsaj do neke mere predvideti.

Elkington, navdahnjen s knjigo Taleba, je dodal dva nastajajoča koncepta: 'zelene labode' kot sistemske rešitve za globalne izzive in 'grde račke', opredeljene kot embrionalne inovacije in poti, ki nas lahko popeljejo v različne smeri – dobre, slabe ali grde.6

{ zanimivosti} 

V knjigi 2010 State of the World: Transforming Cultures From Consumerism to Sustainability (Stanje sveta 2010: preoblikovanje kultur)7 Worldwatch Institute opisuje, kako se lahko izkoristi izobraževanje, medije, organizacije, vlade, tradicije in družbena gibanja, da preusmerimo kulture v trajnost.

Worldwatch Institute je bila globalno usmerjena okoljska raziskovalna organizacija. Spletna stran worldwatch.org je od sredine leta 2019 nedosegljiva. Twitter leta 2021 še deluje: https://twitter.com/Worldwatch.

Resnična tveganja vključujejo vsa socialna, okoljska in politična tveganja, ki se pojavljajo bodisi znotraj organizacije bodisi so posledica njenega delovanja in vplivajo na poslovanje. Zaznana tveganja vključujejo vsa vprašanja, za katera deležniki menijo, da je zanje organizacija odgovorna, ne glede na to, ali dokazi potrjujejo zaznavo ali ne.8

{ zanimivosti} 

Ob izidu poročila IPCC 9. avgusta 2021 je generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres med drugim povedal:9 »Današnje poročilo […] je znak za preplah. Voditelje organizacij prosim, da podprejo najmanjšo mednarodno ceno 'ogljika' […] Javni in zasebni sektor morata tesno sodelovati, da bomo lahko zagotovili pravično in hitro preoblikovanje v neto ničelno svetovno gospodarstvo z vidika emisij. Če zdaj združimo moči, lahko preprečimo podnebno katastrofo.«

IPCC je avgusta 2021 med drugim opozoril:10

  • Podnebne spremembe intenzivirajo vodni krog. To prinaša močnejše padavine in s tem povezane poplave, pa tudi hujšo sušo v mnogih regijah.
  • Podnebne spremembe vplivajo na vzorce padavin. V visokih zemljepisnih širinah se bodo padavine verjetno povečale, medtem ko naj bi se zmanjšale v velikih delih subtropskih območij. Pričakovati je monsunske padavine, ki se bodo razlikovale glede na regijo.
  • Na obalnih območjih se bo gladina morja skozi 21. stoletje nenehno dvigovala, kar bo prispevalo k pogostejšim in hujšim obalnim poplavam v nižinskih območjih in obalni eroziji. Skrajni pojavi, ki so se prej dogajali enkrat na 100 let, bi se konec tega stoletja lahko zgodili vsako leto.
  • Nadaljnje segrevanje bo povečalo odmrzovanje permafrosta in izgubo sezonske snežne odeje, taljenje ledenikov in ledenih plošč ter izgubo poletnega arktičnega morskega ledu.
  • Spremembe v oceanu, vključno s segrevanjem, zakisanjem oceanov in znižanimi ravnmi kisika, so jasno povezane s človekovim vplivom. Te spremembe vplivajo tako na oceanske ekosisteme kot na ljudi, ki se nanje zanašajo, in se bodo nadaljevale vsaj do konca tega stoletja.
  • V mestih se lahko okrepijo nekatere podnebne spremembe, vključno s toploto (mestna območja so običajno toplejša od njihove okolice), pojavijo se lahko poplave zaradi močnih padavin in dvig morske gladine ob obalnih mestih.

{ zanimivosti} 

V zadnjih nekaj desetletjih je tehnološka inovacija, imenovana hidravlični lom ali fracking, omogočila pridobivanje plina, vgrajenega v globoke kamnine. Fracking osvobaja gorivo iz skrilavcev, tako da vrta kilometer ali več naravnost navzdol v zemljo, nato pa bočno še za tri kilometre. Griswold11 piše, da je povzročil plinski boom, ki je preplavil dele Apalačev z denarjem, in da je bil davek tudi na tistih, ki so živeli tam. Opisuje dolgoletni boj matere dveh najstnikov (vsi trije so zboleli po tem, ko se je začelo pridobivanje plina blizu njihovega doma), da je dokazala, da so zboleli zaradi izpostavljenosti strupenemu industrijskemu območju.

In povzema, da izkoriščanje energije pogosto vključuje izkoriščanje ljudi.

Število podnebnih tožb po svetu narašča. Po podatkih Združenih narodov jih je bilo v letu 2020 okoli 1550.12

Odmevna je tožba šestih mladih iz Portugalske, ki so septembra 2020 vložili tožbo proti 33 državam (med drugim tudi Sloveniji) pri Evropskem sodišču za človekove pravice zaradi neuspeha pri preprečevanju podnebne katastrofe, ker naj vsaka zase in tudi skupaj ne bi počele tega, kar bi morale, da bi izpolnile zahteve Pariškega sporazuma in zaščitile človekove pravice, ki jih določa Evropska konvencija o človekovih pravicah.13

 Tveganja, ki nam pretijo14


Podnebne spremembe vplivajo tudi na poslovni svet – številni vplivi na trge, logistiko, proizvodne procese, finance, zaposlene – in prinašajo tako grožnje kot priložnosti/koristi. Prinašajo nova tveganja:

  • fizična (poplave, suše, neurja),
  • politična (nestabilnost, vojne za vodo),
  • ekonomska (dostopnost virov, nihanja cen),
  • socialna (migracije, civilna nepokorščina),
  • regulativna (spremembe predpisov, obvez, davkov – uveljavitev načela 'onesnaževalec plača').

 

1 The Global Risks Report, 2021. Dostopno na: https://www.weforum.org/
reports/the-global-risks-report-2021 (30. 10. 2021).

2 Najdeni navedbi v Elkington, 2020: lokaciji 589 in 603.

3 Povzeto po Taleb, 2010: strani 15 (pojem in zanimivosti) in 17. Knjiga je v izvirniku prvič izšla leta 2007. Taleb ga imenuje Black Swan (Črni labod), pisano z veliko.

4 Npr. epidemiolog Larry Brilliant v TED predavanju januarja 2007. Do­-
­sto­p­­no na: https://www.ted.com/talks/larry_brilliant_my_wish_help_me_stop_pan demi cs (30. 10. 2021).

In Bill Gates v TED predavanju marca 2015, kako bi se morali na pandemijo pripraviti. Dostopno na: https://www.ted.com/talks/bill_gates_the_next_outbreak_we_re_not_ready?language=dz (30. 10. 2021).

5 Dostopno na: https://www.newyorker.com/news/daily-comment/the-pande mic-isnt-a-black-swan-but-a-portent-of-a-more-fragile-global-system (30. 10. 2021).

6 Povzeto po Elkington, 2020: lokacije 200–202.

7 State of the World, 2010: stran xvi.

8 Povzeto po Epstein in Rejc Buhovac, 2014: lokacija 2737.

9 Dostopno na: https://www.poznavalec.si/svet/generalni-sekretar-zn-poroci lo-ipcc-znak-za-preplah/ (30. 10. 2021).

10 Povzeto po izjavi za tisk IPCC, 2021: stran 2.

11 Povzeto po Griswold, 2018: lokacije 51–54, 72.

12 V oddaji Globus RTV Slovenije o podnebnih tožbah pojasnjuje odvetnica Roda Ferheyen. Dostopno na: https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174806013?s=tv (30. 10. 2021).

13 Dostopno na: https://youth4climatejustice.org/ (30. 10. 2021).

14 Kajfež Bogataj, 2020: strani 19 in 20.

Vir: Trajnostno poslovanje, Priročnik za organizacije, avtorica mag. Blanka Vezjak, str. 137–142, Založba Uradni list RS.

AAA Zlata odličnost