Znate pravilno izračunati odpovedni rok pri odpovedi iz poslovnega razloga?

Objavljeno: 09.12.2015

321Delodajalec mora vedno spoštovati minimalni odpovedni rok. Delodajalec in delavec sta lahko v pogodbi o zaposlitvi določila daljši odpovedni rok, če dolžine odpovednega roka nista določila, pa velja odpovedni rok iz 94. člena ZDR-1.

V primeru, da sta v pogodbi o zaposlitvi določila krajši odpovedni rok, kot je minimalni, pa bo moral delodajalec pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca upoštevati minimalni odpovedni rok iz 94. člena ZDR-1. Kolikor je v kolektivni pogodbi določen odpovedni rok, ki je za delavca ugodnejši, mora delodajalec upoštevati le-tega.

Tudi v primeru, ko sta delodajalec in delavec sklenila pogodbo o zaposlitvi pred nekaj leti, ko so veljali še daljši minimalni odpovedni roki, mora delodajalec dolžino odpovednega roka delavca računati v skladu s trenutno veljavno zakonodajo.

Pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s strani delodajalca je odpovedni rok:

– do enega leta zaposlitve pri delodajalcu 15 dni,
– od enega do dveh let zaposlitve pri delodajalcu 30 dni.

 

Nad dvema letoma zaposlitve pri delodajalcu odpovedni rok v trajanju 30 dni narašča za vsako izpolnjeno leto zaposlitve pri delodajalcu za dva dni, največ pa do 60 dni.

Nad 25 leti zaposlitve pri delodajalcu je odpovedni rok 80 dni, če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določen drugačni odpovedni rok, vendar ne krajši kot 60 dni.

 

 

Glede na zakonske določbe in nekatere dvome v teoriji o trajanju odpovednega roka bi lahko zapisali naslednjo tabelo: 

 

Št. let
delovne dobe
0–0,99 1–1,99 2–2,99 3–3,99 4–4,99 5–5,99 6–6,99
Odpovedni rok 15 dni 30 dni 32 dni 34 dni 36 dni 38 dni 40 dni

 

Št. let
delovne dobe
7–7,99 8–8,99 9–9,99 10–10,99 11–11,99 12–12,99
Odpovedni rok 42 dni 44 dni 46 dni 48 dni 50 dni 52 dni

 

Št. let
delovne dobe
13–13,99 14–14,99 15–15,99 16–16,99 17–25 nad 25
Odpovedni rok 54 dni 56 dni 58  dni 60 dni 60 dni 80 dni


Nedvomno se v delovno dobo delavca zaradi izračuna trajanja odpovednega roka šteje le delovna doba, ki jo je delavec dosegel do vključno dneva vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Dolžina odpovednega roka je odvisna od delovne dobe pri delodajalcu. Poleg delovne dobe pri zadnjem delodajalcu se upošteva tudi vsa delovna doba, ki jo je delavec dosegel pri delodajalčevih prednikih, in delovna doba, ki jo je delavec dosegel pri prejšnjem delodajalcu, če se je novi delodajalec, ki odpoveduje pogodbo o zaposlitvi, zavezal, da bo upošteval delovno dobo pri obeh delodajalcih.

Odpovedni rok začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi ali kasneje z dnem, ki ga v skladu s programom razreševanja presežnih delavcev v odpovedi pogodbe o zaposlitvi določi delodajalec.
Četudi se odpovedni rok izteče na soboto, nedeljo ali praznik, je zadnji dan odpovednega roka datum prenehanja delovnega razmerja.

Več o odpovednem roku in o postopku zakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi si lahko preberete v priročniku avtorice mag. Nine Scortegagna Kavčnik, Zakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

Vir: mag. Nina Scortegagna Kavčnik