Zakaj je virtualno brainstormanje boljše za inovacije?

Objavljeno: 6. 4. 2022

Zagotovo je kdo izmed vas že sodeloval v t. i. možganski nevihti1 ali angleško brainstormingu. Omenjena tehnika je poimenovanje za način zbiranja in soočenja idej skupine. S sodelavci se srečate na delovnem mestu in si izmenjujete inovativne ideje, dokler ne pridete do želenega cilja.

Epidemija je brainstormanje preselila v virtualno okolje, vendar možganska nevihta ni bila več tako uspešna. Zato se je mnogim porajalo vprašanje, če obstaja drugačen način brainstormanja, ki bi bil učinkovit tudi v hibridnem ali virtualnem svetu.

Kljub temu, da je brainstormanje splošno sprejet način iskanja novih idej, ima poleg koristi tudi nekatere slabosti. Lahko se zgodi, da bo dobra ideja preslišana zgolj zato, ker je skupina osredotočena na drugo temo. To se še posebej pogosto lahko dogaja introvertiranim ljudem. Tisti, ki so nagnjeni k pesimizmu, svoje zamisli raje premislijo po dolgem in po čez, dokler se jim ideja ne zdi dovolj dobra, da bi jo delili. Prav tako je lahko socialna anksioznost ovira, ki povzroči strah pred tem, kaj bodo o nas rekli sodelavci in sodelavke.

Čeprav klasično brainstormanje ni najboljši način za povečanje inovativnosti in se domiselnost zaradi odsotnosti srečanja v živo dodatno zmanjša, ko brainstormanje prenesemo v računalniško okolje, je še vedno orodje za medsebojno spodbujanje novih zamisli in večje povezanosti sodelujočih. V študijah,2 kjer so primerjali skupini, ki sta brainstormali v živo ali prek interneta, so prišli do obetajočih rezultatov. Brainstormanje v živo je bolj učinkovito v majhnih skupinah, v virtualnem svetu pa se bolje odrežejo velike skupine. Brainstormanje v virtualnem okolju je prineslo več novih idej in ravnotežje moči med vodilnimi delavci in drugimi zaposlenimi, med intro- in ekstroverti ter med optimisti in pesimisti. Enak proces, izveden v živo, pa je bil za udeležence prijetnejši in zabaven.

Virtualno brainstormanje je mogoče izvesti na več načinov, pomembno je le, da vsi sodelujoči niso fizično prisotni v istem prostoru in da se na srečanje pripravite. Predhodno obvestilo sodelujočim, o temi ali cilju prihajajočega brainstorminga, bo prihranilo čas. V veliko pomoč so lahko različna spletna orodja, ki anonimizirajo avtorja ideje, na primer Google Forms ali MURAL. Vsak posameznik poleg vključitve na videokonferenco opravi prijavo v aplikacijo, kjer  zapiše svoje zamisli in jih tako deli z drugimi. Omenjeni orodji lahko prilagodimo na različne načine, med drugim tudi za brainstormanje na različnih področjih in to povsem enostavno – s poimenovanjem prostorov, kamor udeleženci zapisujejo svoje ideje z ustrezno temo. Sodelujoči lahko postavijo rok, po katerem se možnost dodajanja novih idej ukine. To je še posebej priročno za okolja, kjer niso vsi v istem časovnem pasu. Poleg navedenega je bistvena tudi spodbuda zaposlenih k podajanju idej, ki niso nujno izvedljive, relevantne ali popolne, kar jim bo omogočilo bolj sproščeno sodelovanje. Vodilna oseba mora vseskozi skrbeti za organiziranost platforme, kjer se zbirajo ideje. Ko je zbiranje idej zaključeno, sledi njihovo ocenjevanje. Platforme glasovanja za ideje nudijo tudi možnost ocenjevanja in komentiranja zamisli. Priporočljivo je, da so kriteriji za ocenjevanje znani vnaprej, saj to pripomore k večji veljavnosti rezultatov. Ko se glasovanje zaključi, se sodelujoči zopet srečajo, in sicer z namenom, da bi podali povratne informacije in se odločili za ustrezno idejo. Koristno je, da sodelujoče zopet spomnimo na zastavljene cilje izvedenega brainstoriminga, da bi najboljšo idejo izbrali skladno z namenom procesa in ne na podlagi lastnih preferenc ali drugih vplivov. Najbolj objektivno in nevtralno oceno boste pridobili, če bo tudi to glasovanje ali ocenjevanje izvedeno anonimno.

Četudi je epidemija prinesla spremembe v delovna okolja in nas prisilila k iskanju novih načinov izvedbe delovnega procesa, s sabo prinaša tudi mnoge prednosti, ki jih lahko z ustreznimi pripravami uspešno implementiramo v naše delovno okolje.

 

1 SSKJ, »tehnika spodbujanja ustvarjalnosti in iskanja rešitev, ki jo izvaja skupina ali posameznik s spontanim nizanjem idej, možganska nevihta.«

2 Gallupe, R. B., Bastianutti, L. M., & Cooper, W. H. (1991). Unblocking brainstorms. Journal of Applied Psychology, 76(1), pp. 137–142 in The Oxford Handbook of Group Creativity and Innovation, p. 56

Vir: Tsipursky G., Why Virtual Brainstorming Is Better for Innovation, Harvard Business Review. 

AAA Zlata odličnost