Ureditev poslov s člani organov po noveli ZGD-1K

Objavljeno: 5. 5. 2021

Eden od vsebinskih sklopov Direktive 2017/828/EU se nanaša na posle s povezanimi strankami (angl. Related Party Transactions), ki so med ključnimi problemi korporativnega upravljanja. Z njimi sta povezani nevarnost preusmerjanja premoženjskih vrednosti družbe v premoženje vplivnih delničarjev in članov organov (angl. tunneling) ter s tem nevarnost oškodovanja družbe in predvsem njenih manjšinskih delničarjev. Z direktivo predvidena zaščitna mehanizma sta predhodna odobritev posla in javna objava podatkov o poslu ob njegovi sklenitvi. Države članice ju morajo implementirati v svoje nacionalne zakonodaje vsaj za transakcije s povezanimi strankami, v katere vstopajo družbe z delnicami, s katerimi se trguje na organiziranem trgu.

Direktiva je pustila državam članicam širok manevrski prostor glede opredelitve poslov, za katere sta potrebni predhodna odobritev in javna objava podatkov o poslu, ter tudi glede določitve pristojnega organa, ki odloča o soglasju in izjemah. Bistvo direktive je, da so ta vprašanja v nacionalnih zakonodajah urejena, kar pomeni, da so urejeni instrumenti obvladovanja tveganj, povezanih s tovrstnimi posli, medtem ko sta obseg s tem povezanega pravnega režima in konkretno izoblikovanje instrumentov zaščite večinoma prepuščena izbiri držav članic.

V ZGD-1 je bilo že pred novelo veliko določb, ki so bile namenjene urejanju poslov s povezanimi strankami. Omeniti je treba predvsem pravila o ohranjanju kapitala, pravila koncernskega prava, pravilo o zastopanju družbe v razmerjih s člani uprave (283. člen), določbe o odobritvi posojila članom organov vodenja ali nadzora ter prokuristom in njihovim družinskim članom (261. člen) ter 38.a člen (odprava nasprotja interesov). Novela ZGD-1K je posegla le v 38.a in 261. člen, pri čemer je prvega skoraj v celoti odpravila, drugega pa le dopolnila. Obstoječa ureditev je vplivala na določitev širokega nabora izjem, na določitev vrednostnega praga, ki je odločilen za predložitev posla v odobritev in za javno objavo podatkov o poslu, ter tudi na oblikovanje posebnega, strožjega režima za člane organov vodenja ali nadzora. K temu je treba dodati, da po ZGD-1 že od prej velja, da morajo srednje velike in velike družbe v prilogi s pojasnili k izkazom razkriti transakcije, ki jih je družba začela s povezanimi strankami.

Zaradi implementacije direktive so bili z novelo dodani novi členi od 281.b do 281.d, ki definirajo posle s povezanimi strankami, določajo pristojni organ za odločanje o soglasju in nastanek dolžnosti predložitve posla v soglasje organu nadzora, urejajo postopek odločanja pristojnega organa o soglasju ter dolžnost javne objave podatkov o poslih s povezanimi strankami. Te določbe veljajo le za družbe z vrednostnimi papirji, s katerimi se trguje na organiziranem trgu, in sicer za posle s tistimi kategorijami povezanih strank, za katere ni predvidena drugačna (strožja) ureditev. Drugačna ureditev pa je previdena za posle s člani poslovodstva, nadzornega sveta, izvršnimi direktorji in prokuristi ter z njimi povezanimi osebami. Ta ureditev je zajeta v novem 270.a členu, na katerega se nato navezujejo 284.a člen, 290.a člen in 515.a člen.

Ena od kategorij povezanih strank so namreč tudi člani organov vodenja ali nadzora, izvršni direktorji, njihovi družinski člani in osebe, ki so povezane z njimi na enega od načinov, določenih v Mednarodnih računovodskih standardih (MRS). Za njih bi potemtakem veljal enak pravni režim kot za vse druge kategorije povezanih strank, tako glede soglasij organa nadzora kot glede javne objave podatkov o poslu. Vendar je novela ZGD-1K za to kategorijo povezanih strank določila nekatera posebna pravila, ki so strožja v primerjavi s pravili, ki veljajo za vse druge kategorije povezanih strank. Ta posebna pravila se nanašajo le na predpostavke za nastanek dolžnosti predložitve posla v soglasje organu nadzora, ne pa tudi na dolžnost javne objave podatkov o poslu. Glede te dolžnosti velja 281.d člen, ki zahteva javno objavo le v primeru, da je družba javna in da vrednost posla presega 2,5 odstotka vrednosti aktive oziroma da ta vrednostni prag presega agregirana vrednost vseh poslov v zadnjih 12 mesecih.

Uporabo pravil o dolžnosti predložitve posla v soglasje, ki so v razmerju do pravil iz 281.c člena lex specialis, pa je novela ZGD-1K razširila še na nejavne delniške družbe in na družbe z omejeno odgovornostjo (d. o. o.), ki ustrezajo merilom za srednje in velike družbe. Posledično so bili zaradi drugačne ureditve črtani peti do enajsti odstavek 38.a člena ZGD-1 (odprava nasprotja interesov). Za novo ureditev je bistveno, da je soglasje organa nadzora potrebno ne glede na vrednost posla, razen če posel spada v okvir rednega opravljanja dejavnosti in je sklenjen pod tržno običajnimi pogoji. Če posel spada v okvir rednega opravljanja dejavnosti in je sklenjen pod tržno običajnimi pogoji (»rutinski« posel), soglasje ni potrebno, razen če je v statutu določeno drugače. To velja tako za javne kot za nejavne delniške družbe ter tudi za d. o. o. Vse družbe morajo tudi oblikovati notranji postopek za redno preverjanje, ali sta ti predpostavki (posel spada v okvir rednega opravljanja dejavnosti in je sklenjen pod tržno običajnimi pogoji) izpolnjeni, razen če je družba organizirana kot d. o. o. in nima nadzornega sveta.

Soglasje nadzornega sveta je potrebno tudi za posle z družbo ali drugo pravno osebo, ki jo član uprave ali njegov družinski član neposredno ali posredno obvladuje oziroma je udeležen pri njenem skupnem obvladovanju. Neodvisno od opredelitve povezanih strank v MRS pa se zahteva po soglasju nadzornega sveta razširja še na posle z družbo, v kateri član uprave ali njegov družinski član opravlja funkcijo člana organa vodenja ali nadzora ali izvršnega direktorja ali je družbenik, če je družba osebna družba, in na posle z drugo pravno osebo (na primer zadrugo, zavodom ali društvom), v kateri je član uprave ali njegov družinski član zakoniti zastopnik ali član organa nadzora. Tudi v tem primeru je soglasje potrebno le za posle, ki presegajo okvir rednega poslovanja ali niso sklenjeni pod tržno običajnimi pogoji (»izredni« posli).

Skratka, pri uporabi novih pravil o poslih s povezanimi strankama in v tem okviru tudi o poslih s člani organov vodenja ali nadzora bosta za prakso pomembni vprašanji razmejitve med rutinskimi in izrednimi posli ter oblikovanja notranjega postopka, namenjenega preverjanju, ali je posel rutinski ali izreden. Zakon teh vprašanj ne ureja podrobneje. Prav tako bo treba biti pozoren na to, ali je družba javna ali nejavna ter ali gre za posel s pravno osebo, ki je povezana stranka po MRS, ali z drugo pravno osebo. To je pomembno zaradi postopka odločanja o soglasju. Več o tem v Uvodnih pojasnilih k Zakonu o gospodarskih družbah – ZGD-1.


Vir: Dr. Peter Podgorelec, Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), neuradno prečiščeno besedilo, z uvodnimi pojasnili k noveli ZGD-1K.

 

AAA Zlata odličnost