Predlog loči med programi, ki so javno veljavni, in tistimi, ki so pridobili javno veljavnost. Javno veljavni programi so tisti, ki jih sprejme minister, pravico do njihovega izvajanja pa imajo le javni zavodi in na podlagi koncesije zasebni zavodi, medtem ko zasebne šole izvajajo programe, ki so pridobili javno veljavnost. Pri tem pa je v dopolnjenem 9. členu določeno, da se vzgoja in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami lahko izvajata le po javno veljavnih programih vzgoje in izobraževanja.

Izvajalce izobraževalnih programov, ki so pridobili javno veljavnost, določi minister, ob tem pa se upoštevajo število in starost učencev oziroma dijakov na določenem območju, specifičnost poselitve, razvojne posebnosti območja in programske raznolikosti izobraževalnega programa, ki staršem in dijakom omogoča možnost izbire. Tak program mora zagotavljati enakovreden izobrazbeni standard kot javno veljavni izobraževalni program. Nove javno veljavne programe ali njihove dele v vrtcih in šolah uvaja in evalvira pristojni javni zavod. Če pri tem ugotovi kršitve drugega in tretjega odstavka 17. člena ZOFVI in če kršitve v predpisanem roku niso odpravljene, pristojni svet predlaga izbris izvajalca iz evidence.

Zasebnim šolam, ki izvajajo programe osnovnošolskega, osnovnošolskega glasbenega, srednjega splošnega, poklicnega ali strokovnega izobraževanja, ki so pridobili javno veljavnost, po Predlogu zakona pripadajo sredstva iz državnega proračuna, pri tem pa morajo biti vpisane v razvid izvajalcev, zagotavljati vpisne pogoje, ki omogočajo vpis učencev in dijakov ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali invalidnost, ter imeti zaposlenih vsaj 80 % učiteljev oziroma vzgojiteljev, potrebnih za izvedbo programa. Glasbena šola, ki izvaja programe, ki so pridobili javno veljavnost, pa mora v vzgojno-izobraževalnem glasbenem programu izvajati pouk najmanj treh orkestrskih instrumentov in vanjo mora biti vpisanih najmanj 35 učencev.

Zasebnim šolam, ki izpolnjujejo naštete pogoje in izvajajo program osnovnošolskega izobraževanja, se za izvedbo obveznega dela programa, ki je pridobil javno veljavnost, zagotavlja 100 % sredstev za izvajanje obveznega programa (za ta del šole staršem tudi ne smejo zaračunavati šolnin) in 85 % za izvajanje razširjenega programa javne šole. Vsem drugim šolam se za izvedbo programa zagotavlja 85 % sredstev.

Ker postopki za imenovanje ravnatelja kljub razdelani zakonski določbi v praksi svetom zavodov še vedno povzročajo številne nejasnosti, izkazujejo pa tudi visoko stopnjo tveganja nasprotovanja interesov, se Predlog zakona dotakne tudi tega področja. Ravnatelja imenuje svet javnega vrtca oziroma šole, ki mora pred odločitvijo o izbiri na podlagi dokazil o izpolnjevanju pogojev ter programa vodenja zavoda pridobiti tudi mnenje vzgojiteljskega, učiteljskega oziroma predavateljskega zbora, mnenje lokalne skupnosti, na območju katere ima zavod sedež, mnenje samoupravne narodne skupnosti, kadar je le-ta ustanovitelj javne šole oziroma vrtca, in mnenje sveta staršev. Obrazloženo mnenje podajo tudi dijaki oziroma študenti. Glasovanje o mnenju poteka tajno, iz vseh postopkov imenovanja ravnatelja pa je kandidat za ravnatelja izločen – tudi, če je član sveta zavoda.

Vir: Uradni list RS, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.