Preuranjena izbrisna tožba?

Objavljeno: 25.04.2018

Sodba Vrhovnega sodišča III Ips 38/2017, 13. 3. 2018

Prodajalec je prodal kupcu solastniški delež na več nepremičninah in mu izdal zemljiškoknjižno dovoljenje, na podlagi katerega je kupec vložil predlog za vknjižbo pridobitve solastninske pravice v zemljiško knjigo. Vknjižba se zaradi nerešenih predhodnih plomb še ni mogla izvršiti, ko se je proti prodajalcu začel postopek osebnega stečaja.

Prodajalec je preko stečajnega upravitelja zoper kupca vložil izpodbojno tožbo, s katero je uveljavljal zahtevek v obliki izbrisne tožbe v skladu s tretjim odstavkom 275. člena ZFPPIPP. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je vknjižba (so)lastninske pravice v korist kupca neveljavna, in dovolilo ponovno vknjižbo (so)lastninske pravice na prodajalca. Sodišče druge stopnje je zavrnilo kupčevo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

V reviziji je Vrhovno sodišče moralo odgovoriti na vprašanje, ali je mogoče vložiti izbrisno tožbo proti vknjižbi, ki kljub vloženemu predlogu še ni bila opravljena. Odgovor Vrhovnega sodišča je bil pritrdilen. Pri tem se je sodišče oprlo zlasti na 5. in 6. člen ZZK-1. Ker vpis pravic učinkuje od trenutka, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme predlog za vpis (5. člen ZZK-1), od tega trenutka dalje velja tudi publicitetni učinek vpisa (6. člen ZZK-1).

Če bi prodajalec lahko uveljavljal le izpodbojni zahtevek, ne bi imel ustreznega pravnega varstva proti dobrovernim tretjim osebam (ki bi kupile nepremičnino od še nevknjiženega kupca), ker to ne bi bil spor, glede katerega bi tožnik lahko predlagal zaznambo spora na podlagi 79. člena ZZK-1. Takšen publicitetni učinek bi lahko dosegel le z zaznambo izbrisne tožbe po prvem odstavku 245. člena ZZK-1.

Odločba Vrhovnega sodišča je dostopna na naslovu: http://www.sodisce.si/vsrs/odlocitve/2015081111416895/.

Podrobneje o pravilih zemljiškoknjižnega prava o učinkovanju vpisov pravic v zemljiško knjigo, izbrisne tožbe in zaznambe spora lahko preberete v 3., dopolnjeni in spremenjeni izdaji uvodnih pojasnil k Zakonu o zemljiški knjigi (ZZK-1).

Vir: Matjaž Tratnik