Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, je dolžan izplačati delavcu odpravnino. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec, ali bi jo prejel, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.

Delavcu pripada odpravnina v višini:

– 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let,
– 1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let,
– 1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let.*
*Prvi in drugi odstavek 108. člena ZDR-1.

Pri izračunu in izplačilu odpravnine se, ob na videz enostavnih zakonskih pravilih, v praksi delodajalcem postavlja nemalo vprašanj, na katere pa ni enostavnih odgovorov oziroma, kar je za delodajalce še težje, teh ne najdejo z listanjem po zakonu.

Naj navedem le nekatere:

1. Se pri štetju let zaposlitve pri delodajalcu štejejo dopolnjena leta zaposlitve ali leta zaposlitve, ki jih bo delavec dosegel v letu podane odpovedi?

2. Se za delo pri delodajalcu šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih?

3. Je osnova za izračun odpravnine:

– povprečna mesečna bruto ali neto plača, ki jo je delavec prejel v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo oziroma,
– če delavec v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo ni prejel plače, je osnova za izplačilo odpravnine povprečna mesečna bruto ali neto plača, ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo,
– tudi nadomestilo prevoznih stroškov in prehrane med delom, ki jih je delavec prejel v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo?

4. Gredo v izračun trimesečnega povprečja bruto ali neto plače, ki jih je delavec prejel, torej izplačane (ki jih je delavec prejel na svoj osebni račun) ali obračunane plače?

To v praksi pomeni, da kolikor je bila delavcu odpoved vročena 3. 3. 2015, plačo za mesec februar pa je prejel 6. 3. 2015, se v njegovo osnovo za izračun odpravnine šteje povprečje plač za november, december in januar? Če je delavec plačo za februar prejel 2. 3. 2015, se v njegovo osnovo za izračun odpravnine šteje povprečje plač za december, januar in februar?

5. Se pri določanju višine odpravnine delavcu upošteva tudi delovna doba pri delodajalcu od vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi do vključno dneva prenehanja delovnega razmerja ali le do dneva vročitve odpovedi?

6. Kdaj lahko višina odpravnine presega 10-kratnik osnove povprečne mesečne plače?

7. Kako se v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi osnova za določitev višine odpravnine izračuna invalidu?

Ni tako enostavno, kot se sprva zdi!

Vse odgovore najdete v priročniku, ki je izšel pri založbi Uradni list RS.

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, avtorica