Poznate bistvene sestavine odpovedi pogodbe o zaposlitvi?

Objavljeno: 24.10.2017

Vsaka stranka delovnega razmerja lahko odpove pogodbo o zaposlitvi le v celoti. To pomeni, da delavec in delodajalec ne moreta odpovedati pogodbe o zaposlitvi le v nekem delu – na primer v členu, ki posamezni stranki ne ustreza. Če bosta hoteli pogodbeni stranki spremeniti le posamezne dele pogodbe, potem bosta to morali storiti vzajemno oziroma s soglasjem volj obeh strank (49. do 52. člen ZDR-1).1

Delodajalec mora podati odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v pisni obliki.2 Izjave o odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne more podati zgolj ustno, ker takšna izjava ne zavezuje.3

Delodajalec mora v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.4

Pri obrazloženem odpovednem razlogu zadošča, da iz obraz­ložitve izhaja, za kakšen razlog odpovedi gre. Odpoved se ne bo štela za nezakonito, če razlog ni izrecno določen ali če je nepravilno pravno utemeljen, saj jasno naveden odpovedni razlog ni izrecno določen kot sestavina odpovedi.5 Pomembno je, da obstaja zakoniti razlog za odpoved, ki mora bi utemeljen z nezmožnostjo nadaljevanja delovnega razmerja, to pa se presoja na podlagi vsebinske obrazložitve. Zgolj napačna pravna kvalifikacija razloga v odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni odločilna pri presoji zakonitosti oziroma nezakonitosti odpovedi.6

Ob odpovedi mora delodajalec delavca pisno obvestiti o:

–  pravnem varstvu,

–  pravicah iz zavarovanja za primer brezposelnosti,

–  obveznosti prijave v evidenco iskalcev zaposlitve.

Pri tem napačno obvestilo o pravnem varstvu ne more biti v škodo delavca.7

Delodajalec je moral po ZDR v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložiti odpovedni razlog ter opozoriti delavca na pravno varstvo in njegove pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti. Če je želel temu zadostiti, je moral z eno listino storiti oboje, torej odpovedati pogodbo o zaposlitvi in delavca opozoriti. Napačno obvestilo oziroma opustitev obvestila je vplivala na zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec po novem svojo obveznost, ki izhaja iz prejšnjega odstavka, lahko izpolni tudi tako, da delavcu izda dve listini. Eno, s katero bo delavcu odpovedal pogodbo o zaposlitvi, in drugo, s katero bo delavca obvestil o pravicah. Obvestilo o pravicah iz naslova brezposelnosti ni več obvezna sestavina odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Napačno obvestilo oziroma opustitev obvestila ne vpliva več na zakonitost odpovedi. Iz teh razlogov bodo morali organi, ki izvršujejo pravice delavcev, do katerih je delavec upravičen po odpovedi pogodbe o zaposlitvi, delavcu zagotoviti pravice iz tega naslova v enakem obsegu, kot če bi jih delavec ob pravilnem pouku uveljavljal pravočasno.8

V odpovedi pogodbe o zaposlitvi je delodajalec delavca dolžan opozoriti tudi na pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, ki izhajajo iz Zakona o urejanju trga dela9 (v nadaljevanju: ZUTD).

Denarno nadomestilo pripada zavarovancu z naslednjim dnem po prenehanju pravnega razmerja, ki je bilo podlaga za obvezno ali prostovoljno zavarovanje za primer brezposelnosti, če se prijavi pri zavodu za zaposlovanje in vloži zahtevo za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila v 30 dneh po prenehanju zavarovanja (po prenehanju delovnega razmerja, ne v 30 dneh po vročitvi odpovedi). Če delavec uveljavlja denarno nadomestilo po tem roku, se skupna dolžina prejemanja denarnega nadomestila skrajša za koledarske dneve, ki pretečejo od 31. dneva po prenehanju obveznega ali prostovoljnega zavarovanja do dneva vložitve zahteve.10

Pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti lahko pridobi brezposelna oseba, ki je bila pred nastankom brezposelnosti zavarovana najmanj devet mesecev v zadnjih 24 mesecih.11

Brezposelna oseba lahko uveljavlja denarno nadomestilo v trajanju:12

–  treh mesecev za zavarovalno dobo od devet mesecev do pet let,

–  šestih mesecev za zavarovalno dobo od pet do 15 let,

–  devetih mesecev za zavarovalno dobo od 15 do 25 let,

–  12 mesecev za zavarovalno dobo nad 25 let,

–  19 mesecev za zavarovance, starejše od 50 let, in za zavarovalno dobo več kot 25 let,

–  25 mesecev za zavarovance, starejše od 55 let, in za zavarovalno dobo več kot 25 let.

1 Krašovec, D., Veliki komentar zakona o delovnih razmerjih s sodno prakso, 2008, str. 271, in Krašovec, D., Novi veliki komentar Zakona o delovnih razmerjih in reforme trga dela, 2013, str. 371.

2 Prvi odstavek 87. člena ZDR-1.

3 Krašovec, D., Veliki komentar zakona o delovnih razmerjih s sodno prakso, 2008, str. 302.

4 Drugi odstavek 87. člena ZDR-1.

5 Korpič Horvat, E., Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, Revija RDP, št. 2009/3, str. 45–46.

6 Bečan, I., Postopek redne odpovedi pogodbe iz poslovnega razloga – individualni odpusti po noveli ZDR-A, Delavci in delodajalci, VII (2007) 2, str. 544–545.

7 Tretji odstavek 87. člena ZDR-1.

8 Krašovec, D., Novi veliki komentar Zakona o delovnih razmerjih in reforme trga dela, 2013, str. 400–401.

9 Uradni list RS, št. 80/2010, 40/2012 – ZUJF, 21/2013, 63/2013, 100/2013 in 32/2014 – ZPDZC-1.

10 Prvi odstavek 119. člena ZUTD.

11 Prvi odstavek 59. člena ZUTD.

12 Prvi odstavek 60. člena ZUTD.

Vir: Knjiga Zakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, mag. Nina Scortegagna Kavčnik.