Pogoji in normativi za izvajanje rejniške dejavnosti

Objavljeno: 16.08.2017

Oseba, ki želi biti rejnik, mora biti polnoletna in imeti mora stalno prebivališče v Sloveniji. Zaključeno mora imeti vsaj poklicno oziroma strokovno izobrazbo, razen če bi bilo glede na vse okoliščine primera nedvomno v rejenčevo korist, da rejništvo opravlja oseba, ki ima nižjo izobrazbo od predpisane (5. člen ZIRD).

Rejnik mora imeti ustrezne lastnosti, ki zagotavljajo, da zaradi njih ne bo ogrožena otrokova korist.

Rejnik ne more biti oseba (6. člen ZIRD), ki ji je odvzeta roditeljska pravica ali ki živi s tako osebo; ki ji je bila odvzeta poslovna sposobnost; ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo ali zoper spolno nedotakljivost, ki se preganja na predlog. Rejnik tudi ne more biti tisti, ki živi z osebo, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi takega dejanja.

Oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, vloži vlogo za izvajanje rejniške dejavnosti pri krajevno pristojnem centru za socialno delo glede na svoje stalno prebivališče (center rejnika). Center rejnika po prejemu vloge najprej preveri, ali oseba izpolnjuje splošne pogoje za rejnika, nato izdela oceno o primernosti kandidata1 in njegove družine za izvajanje rejniške dejavnosti (9. člen ZIRD) ter jo pošlje ministrstvu, pristojnemu za družino, na katerem posebna komisija izbere ustrezne kandidate za izvajanje rejništva. Ti se morajo udeležiti posebnega usposabljanja. Ministrstvo jim nato izda dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti in jih vpiše v evidenco izdanih dovoljenj (13. člen ZIRD).

Rejnik sme izvajati rejniško dejavnost poleg svojega poklica ali kot (edini) poklic. Rejnik, ki želi izvajati rejniško dejavnost kot poklic, ne sme biti v delovnem razmerju oziroma ne sme opravljati dejavnosti kot edini ali glavni poklic, na podlagi katere je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Rejnik je lahko tudi otrokov sorodnik, če center za socialno delo glede na okoliščine posameznega primera ugotovi, da je to otroku v korist (7. člen ZIRD).2 Za otrokove sorodnike šteje zakon samo babico, deda, strica, teto, brata in sestro rejenca. Otrokovemu sorodniku ni treba kandidirati za izvajanje rejniške dejavnosti. Ministrstvo mu izda dovoljenje za opravljanje dejavnosti zgolj na podlagi pisne in obrazložene ugotovitve centra, ki je pristojen za otroka (pristojnost se določi glede na stalno prebivališče otroka, t. i. center otroka), da je tovrstna oblika rejništva otroku v korist (14. člen ZIRD). Dovoljenje za opravljanje rejniške dejavnosti se vpiše v evidenco izdanih dovoljenj.3

Izjemoma lahko ministrstvo izda dovoljenje tudi osebi, ki ni kandidirala za izvajanje rejniške dejavnosti in ni otrokov sorodnik, če je na podlagi pisne in obrazložene vloge centra otroka razvidno, da je otroku zaradi njegovih potreb le s tovrstno obliko rejništva mogoče zagotoviti varstvo in vzgojo, ki je v njegovo največjo korist (tretji odstavek 14. člena ZIRD).

Vsak rejnik (tudi otrokov sorodnik) se mora najmanj enkrat v petih letih udeležiti usposabljanj, katerih vsebino, izvajalca in trajanje predpiše minister, in enkrat na leto usposabljanja, ki ga organizira center za socialno delo (sredstva za to usposabljanje zagotavlja država, 28. člen ZIRD), ali usposabljanja po svoji izbiri.

Rejnik ima lahko istočasno nameščene največ tri rejence. Izjemoma ima lahko nameščenih več rejencev, če gre za namestitev bratov in sester ali če je namestitev otroka k določenemu rejniku v otrokovo posebno korist (23. člen ZIRD).

Rejnik, ki izvaja rejniško dejavnost kot poklic, mora imeti istočasno nameščene tri rejence, od tega vsaj dva za obdobje celega meseca. Normativ se lahko zniža, če ima rejnik v rejništvu otroka s specifično povečanimi potrebami, na primer hudo bolnega otroka, otroka z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju, zlorabljenega, trpinčenega, vedenjsko ali osebnostno motenega otroka. O takem znižanju normativa odloči posebna komisija na podlagi skupnega pisnega predloga centra otroka in centra rejnika (24. člen ZIRD).


1 Ocena mora vključevati presojo ustreznosti motivov kandidata za odločitev za izvajanje rejniške dejavnosti (vključno z dejavniki, ki bi lahko pozitivno oziroma negativno vplivali na psihosocialni razvoj rejenca), primernosti bivalnih prostorov celotne rejniške družine (posebej prostorov in opreme za bodočega rejenca) ter priporočil drugih institucij – 13. člen Pravilnika o pogojih in postopkih za izvajanje zakona o izvajanju rejniške dejavnosti.

2 V zadevi, ko je oče umoril svojo partnerko, s katero sta imela dva otroka, in o kateri so mediji poročali kot sporni, je ministrstvo na podlagi ocene centra za socialno delo zavzelo stališče, da rejništvo, ki ga izvaja babica otrok (kandidatka za izvajanje rejništva), ne bi bilo v korist otrok, čeprav sta bila otroka po smrti matere pri njej in se je med njo in otrokoma spletlo tesno razmerje. Kot izhaja iz upravne odločbe druge stopnje, so bili glavni argumenti za odločitev ministrstva naslednji: … Ministrstvo je ob odločitvi upoštevalo tudi mnenje tožene stranke centra za socialno delo A, da travmatično okolje nikakor ni ustrezno okolje za nadaljnji psihofizični razvoj otrok, ki si zaslužita pred patologizacijo zaradi tragedije varno družinsko okolje, ter da izvajanje rejniške dejavnosti s strani tožnice, prav tako pa tudi rejništvo po ostalih sorodnikih v obravnavani zadevi ni v korist otrok. Kot temeljne razloge za zavrnitev vloge tožnice je ministrstvo na podlagi pridobljene dokumentacije navedlo, da kandidatka ni omogočala oziroma je zelo omejevala stike z drugimi sorodniki ter da ona in njen mož nista dopuščala vzdrževanja socialne mreže s sorodniki po očetovi strani. Kandidatka in njen mož že v preteklosti nista zmogla sprejeti otrok v varstvo med vikendi z navedbo, da je to za njiju preobremenjujoče. Odklanjala sta sodelovanje s centrom za socialno delo, ki pa je pri izvajanju rejniške dejavnosti ključno. Ob tem sta izražala nezadovoljstvo ob obiskih strokovnih delavcev na domu, ki so bili nujni za ugotavljanje dejanskega stanja, vabilu na sestanek pa se nista odzvala … – sodba in sklep Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 161/2016 z dne 19. 10. 2016 – baza Tax-Fin-Lex, ki odločb prejšnjih stopenj nista razveljavila.

3 Evidenco izdanih dovoljenj vodi ministrstvo in vsebuje osnovne osebne podatke o rejnikih (na primer ime in priimek, datum in kraj rojstva, spol, državljanstvo, podatke o šolanju, zdravstvenem stanju, zaposlitvi, 66. člen ZIRD).

Vir: Knjiga Družinsko pravo, 2. spremenjena in dopolnjena izdaja, avtorice prof. dr. Barbare Novak.