Plače in druge spremembe v javnem sektorju

Objavljeno: 04.01.2017

Poglavitne rešitve Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju – ZUPPJS17 (Uradni list RS, št. 88 z dne 30. decembra 2016), ki je začel veljati 1. januarja 2017, se nanašajo na podaljšanje ukrepov na področju plač glede na redno delovno uspešnost, zamik izplačila napredovanj, višino regresa, nadomestilo za čas odsotnosti, omejitev v zvezi z izplačilom jubilejnih nagrad, število dni letnega dopusta in omejitev sklepanja avtorskih pogodb. V tem sledijo cilju zagotoviti vzdržne javne finance, nemoteno vodenje pravnih oseb javnega sektorja ter zagotoviti makroekonomsko stabilnost in narodnogospodarski razvoj.

Ker je cilj zakona stabilizirati javne finance, se s tem zakonom začasno omejujejo plače in drugi stroški dela javnih uslužbencev in funkcionarjev. V 2. členu določa, da javnim uslužbencem do 31. decembra 2018 ne pripada del plače za redno delovno uspešnost, izjemoma lahko znaša največ 20 odstotkov osnovne plače. Zakon ureja tudi napredovanje javnih uslužbencev in funkcionarjev v letih 2017 in 2018: ti ob napredovanju v višji plačni razred oziroma naziv pridobijo pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom.

Od plačnega razreda je odvisna tudi višina regresa:
– do vključno 16. plačnega razreda se izplača regres v znesku 1.000 evrov;
– od 17. do vključno 40. plačnega razreda se izplača regres v znesku 790,73 evra;
– od 41. do vključno 50. plačnega razreda se izplača regres v znesku 600 evrov;
– od 51. plačnega razreda se izplača regres v znesku 500 evrov.

Zakon v 6. členu ureja višino nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni in poškodbe, ki ni povezana z delom. Nadomestilo bremeni delodajalca v višini 80 odstotkov osnove, osnova za izračun nadomestila pa je plača v preteklem mesecu za polni delovni čas. Zakon podaljšuje ukrep iz ZUPPJS16, v skladu s katerim zaposlenim pripada jubilejna nagrada, vendar le, če je za posamezni jubilej še niso prejeli v javnem sektorju.

Javnim uslužbencem pripada največ 35 dni letnega dopusta (število dni je odvisno od delovne dobe, zahtevnosti dela, starosti javnega uslužbenca, socialnih in zdravstvenih razmer), za posebne pogoje dela pa se lahko določi do največ 15 dodatnih dni.

Prenehanje pogodbe o zaposlitvi je natančneje opredeljeno v 9. členu zakona. Pogodba o zaposlitvi preneha veljati javnemu uslužbencu, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Hkrati je določena tudi izjema, da pogodba o zaposlitvi javnemu uslužbencu ne preneha veljati, če se delodajalec in javni uslužbenec dogovorita za nadaljevanje delovnega razmerja. Javni uslužbenec ima pravico do odpravnine v višini dveh povprečnih mesečnih plač zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma dveh zadnjih mesečnih plač zaposlenega, če je to zanj ugodneje.

Zakon v 11. členu določa tudi omejitev sklepanja avtorskih in podjemnih pogodb. Uporabniki proračuna tako s svojimi zaposlenimi v letu 2017 ne smejo sklepati avtorskih in podjemnih pogodb, razen na podlagi izrecno določene podlage v predpisih ali kadar je avtorska in podjemna pogodba sklenjena za:

1. izvajanje strokovnih usposabljanj, strokovnih izpitov in preizkusov znanja,
2. izvajanje znanstvenoraziskovalnega in drugega dela za nemoteno delovanje javnih visokošolskih in raziskovalnih zavodov,
3. izvajanje posebnih projektov in posebnih programov, če so za te projekte in programe zagotovljena dodatna sredstva,
4. izvajanje projektov institucionalne gradnje, ki se financirajo iz sredstev EU ali drugih tujih sredstev,
5. izvajanje programov dvostranske tehnične pomoči,
6. izvajanje kulturnega programa v javnih zavodih s področja kulture, razen za izvajanje tistih del in nalog znotraj javnega zavoda, ki jih ima zaposleni v opisu del in nalog na svojem delovnem mestu.

Zakon tako ureja podaljšanje nujnih ukrepov s področja plač in drugih stroškov dela javnih uslužbencev, ki bodo pripomogli k stabilni gospodarski rasti in trajnemu strukturnemu uravnoteženju javnih financ, in hkrati sledi načelom smotrne porabe javnih sredstev. Kot tak je nujen za trajen in stabilen gospodarski razvoj ter ekonomsko stabilnost države.

Vir: Uradni list Republike Slovenije