Pet stvari, ki jih uspešni kolektivi počnejo drugače

Objavljeno: 4. 5. 2022

Za vzpostavitev izjemnega delovnega okolja in s tem visoko učinkovitega kolektiva je po mnenju strokovnjakov bistveno zadovoljiti potrebe po (i) avtonomiji, (ii) kompetentnosti in (iii) povezanosti na delovnem mestu. Desetletja raziskav kažejo, da so osebe, ki se počutijo psihološko izpolnjene, praviloma bolj zdrave, srečne in produktivne. Pri čemer je za marsikoga največji izziv doseči ravno zadovoljitev potrebe po povezanosti.

Slednje pa je postalo še toliko hujše ob nastanku pandemije. Denimo delo od doma je sicer povečalo stopnjo avtonomije pri posamezniku, a hkrati zmanjšalo stopnjo povezanosti med člani kolektiva. Navkljub temu pa so novejše raziskave pokazale, da so tiste najuspešnejše ekipe našle subtilne načine, kako med pandemijo izkoristiti družbene vezi med člani ekipe in s tem postati uspešnejši in učinkovitejši.

1. V kolektivih, ki dosegajo dobre rezultate, se ne bojijo oglasiti na telefon

Raziskave so pokazale, da ekipe, ki pogosteje komunicirajo, dosegajo boljše rezultate. Telefonski pogovori ne smejo predstavljati neprijetnosti, temveč sredstvo za krepitev odnosov in preprečevanje nesporazumov v ekipi. Ekipe, ki so pogosteje komunicirale, so bile torej uspešnejše pri doseganju zastavljenih rezultatov.

2. Uspešnejše ekipe imajo strateško zastavljene sestanke

Ni skrivnost, da slabo vodeni sestanki prispevajo k nezadovoljstvu zaposlenih, izčrpavajo njihovo kognitivno širino in marsikatero organizacijo stanejo večje količine denarja. Ugotovitve so pokazale, da se uspešne ekipe izogibajo pastem slabo vodenih sestankov z uporabo pristopov za spodbujane produktivnih srečanj – predhodno delo udeležencev, dnevni red in začenjanje sestankov z medsebojnim obveščanjem članov ekipe o njihovih napredkih v posameznih zadevah.

3. Posvečanje časa zbliževanju skozi pogovore o temah, ki ne zadevajo delovnega procesa

Med drugim so raziskave pokazale tudi, da so pogovori o temah, ki ne zadevajo delovnega procesa, pomemben element združevanja. Gre namreč za prepoznavanje skupnih interesov med sodelavci, s čimer je mogoče spodbuditi pristnejše in globlje povezave. Člani uspešnejših ekip so bolj nagnjeni k temu, da bodo v pisarni razpravljali o temah, kot so šport, knjige, družina. Hkrati pa je bilo ugotovljeno, da je bolj verjetno, da so se člani takih kolektivov v zadnjih šestih mesecih srečali tudi ob kavi, čaju ali celo alkoholni pijači.

Torej, najboljše ekipe niso bolj učinkovite, ker ves čas delajo. Ravno nasprotno – vlagajo čas v ustvarjanje pristnih odnosov, kar omogoča tesnejša prijateljstva in bolj učinkovito ekipno delo.

4. V uspešnih ekipah so pohvale pogosto prisotne

Potrebo po povezovanju ustvarja želja, da bi nas oseba, katere mnenje ima za vas veliko težo, cenila, spoštovala in upoštevala. Zato je priznanje pogosto močnejša motivacijska sila kot denimo finančna spodbuda.

V uspešnih ekipah so si tako delavci kot vodje kolektivov pogosteje izražali priznanja in pohvale, pri čemer je bilo v najuspešnejših kolektivih mogoče zaznati veliko frekvenco pohval tudi na horizontalni ravni, torej med prirejenim kadri.

5. Uspešne ekipe so pri svojem delu bolj pristne

Člani uspešnih ekip so v medsebojni interakciji večkrat izražali pozitivna čustva. Pogosteje so pohvalili svoje sodelavce in se šalili. Prav tako pa je bilo v teh primerih mogoče pri komuniciranju prek elektronske pošte zaznati več uporabe GIF-ov in emojijev.

Hkrati pa so bili v takšnih kolektivih bili pogostejši tudi izrazi negativnih čustev – pogostejše preklinjanje, več pritoževanja in uporabe sarkazma. Slednje je mogoče pojasniti z imperativom, da zatiranje negativnih čustev negativno vpliva na porabo dragocenih kognitivnih virov, kar pomeni, da ostane manj miselne moči za opravljanje delovnega procesa. 

Prej opravljene študije so denimo pokazale, da pristnost prispeva k dobremu počutju na delovnem mestu in uspešnosti posameznika. Novejše raziskave pa celo kažejo, da pristnost izboljšuje tudi uspešnost celotne ekipe. Na podlagi slednjega je mogoče trditi, da se splošna uspešnost ekipe izboljša, ko njeni člani občutijo psihološko varnost, ki jim omogoča, da v interakciji s sodelavci izrazijo širši razpon čustev.

Vir: Friedman R., 5 Things High-Performing Teams Do Differently, Harvard Business Review

AAA Zlata odličnost