Najnovejše spremembe Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-M)

Objavljeno: 29. 6. 2021

Že trinajsta novela Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, objavljen leta 1998)1 – novela ZIZ-M2 je začela veljati 27. marca 2021. Tudi za tokratno novelo ZIZ-M lahko trdimo, da ne prinaša bistvenih sprememb in dopolnitev v tistem delu zakona (oziroma izvršilnega postopka), kjer so rešitve zakona izrazito pomanjkljive in nedosledne, torej pri postopku na podlagi verodostojne listine ter v izvršilnem delu zakona.

V obeh primerih bi bili nujni večji posegi v zakon, ki pa bi seveda prinesli večjo učinkovitost in ekonomičnost izvršbe (v najširšem pomenu), hkrati pa bi bil spoštovan osnovni namen zakona oziroma izvršilnega postopka, torej, da upnik uveljavi svojo terjatev, kot ta izhaja iz izvršilnega naslova.

Tokratne spremembe in dopolnitve Zakona o izvršbi in zavarovanju se nanašajo na naslednje:

a) Glede revizije v izvršilnem postopku je po novem določeno, da se revizija lahko dopusti tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, v skladu s katerim je odločeno, da se predlogu za izvršbo ugodi. Na ta način imata upnik in dolžnik enakopraven položaj in možnost dostopa do Vrhovnega sodišča RS. Posledično je prišlo tudi do spremembe pogojev za odlog izvršbe na predlog dolžnika, saj je bila v 71. členu dodana nova 12. točka, in sicer, da lahko dolžnik predlaga odlog izvršbe tudi v primeru dopuščene revizije.

b) Glede odloga izvršbe (na predlog dolžnika) so precej spremenjeni pogoji za odlog v primerih izvršbe za izpraznitev in izročitev nepremičnine, ki je dolžnikov dom. Poleg tega so sedaj opredeljeni pogoji,3 ko je mogoče izvršbo odložiti tako na predlog dolžnika kot tudi po uradni dolžnosti, če so za to podani posebej upravičeni razlogi.

Pri tem sedaj ureditev vzpostavlja t. i. tehtanje neugodnih posledic, in sicer mora dolžnik izkazati, da si bivanjske problematike ni mogel urediti drugače, zato bi bile s takojšnjo izvršbo v večji meri kot ustavne pravice upnika ogrožene njegove ustavne pravice. Po novem je odlog izvršbe mogoč za čas do pravnomočne odločitve pravdnega sodišča, če je dolžnik vložil tožbo na neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega posla.

Po novem so sedaj vse določbe glede časa trajanja odloga izvršbe enotno urejene v 74. členu. Nova ureditev ne prinaša bistvenih sprememb glede časa odloga izvršbe v delu, ki se nanaša na izvršbo na dolžnikov dom zaradi izterjave nesorazmerne terjatve, saj ostaja ureditev, da je odlog izvršbe mogoč za najdlje šest mesecev in le enkrat, kadar dolžnik predloži ali je sodišču poslano mnenje centra za socialno delo, iz katerega izhaja, da bi takojšnja izvršba ogrozila preživljanje dolžnika ali njegovih družinskih članov. V vsakem primeru (torej ne glede na predložitev mnenja centra za socialno delo) pa je v tem primeru mogoče odložiti izvršbo za najdlje tri mesece in le enkrat. V primeru nove možnosti odloga izvršbe na podlagi 3. točke drugega odstavka 71. člena4 odlog izvršbe traja do pravnomočne odločitve pravdnega sodišča, če je dolžnik vložil tožbo na neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa.

c) Po novem so iz izvršbe izvzete hišne živali v smislu zakona, ki ureja zaščito živali, vendar ne, kadar se gojijo za pridobitni namen.

Na podlagi 101. člena ZIZ so določeni prejemki izvzeti iz izvršbe, in sicer zato, ker gre za prejemke posebne narave, zato so po novem5 izvzeta iz izvršbe tudi denarna sredstva, prejeta iz naslova vključenosti osebe v poskusno izvajanje socialno-varstvene dejavnosti po zakonu, ki ureja socialno varstvo.

d) Spremembe pri izvršbi v zadevah glede varstva in vzgoje otrok in glede osebnih stikov z otroki6 se nanašajo predvsem na rešitve do sedaj zaznanih težav in problemov v (sodni) praksi. Po novem sodišče ni več vezano na upnikov predlog za določitev izvršitelja, temveč lahko izvršitelja določi sodišče. Namesto poimensko določene osebe kot strokovno usposobljenega delavca lahko sodišče določi kar strokovno institucijo, ki bo verjetno v veliki večini primerov (bližnji) center za socialno delo. Na predlog strokovno usposobljene osebe, centra za socialno delo ali osebe, proti kateri se opravlja izvršba, lahko sodišče izjemoma odloži izvršbo, če obstajajo okoliščine, zaradi katerih takojšnja izvršba ne bi bila v skladu z varstvom koristi otroka.

e) Dodano je novo 3.a poglavje Začasne odredbe za varstvo koristi otrok, ki vsebuje zgolj dve določbi, in sicer v 273.a členu določa pogoje za začasno odredbo ter v 273.b členu določa posebna pravila postopka, na podlagi katerih se skrajšuje postopek.

 

1 Uradni list RS, št 51/98 z dne 17. 7. 1998.

2 Uradni list RS, št. 36/21 z dne 12. 3. 2021.

3 V drugem odstavku 71. člena ZIZ.

4 Kadar dolžnik, ki je potrošnik v skladu z zakonom, ki ureja varstvo potrošnikov, zatrjuje neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa.

5 Nova 15. točka 101. člena.

6 20.a poglavje ZIZ.

Avtorica: Dida Volk.

AAA Zlata odličnost