Milijardo evrov vreden tretji protikorona zakon

Objavljeno: 22.05.2020

Vlada Republike Slovenije je v torek, 19. maja 2020, sprejela predlog Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije SARS-COV-2 (ZIUOOPE) oziroma t. i. tretji protikorona zakon, ki naj bi po mnenju vlade najverjetneje že lahko začel veljati 1. junija 2020. Državni zbor Republike Slovenije bo predlog zakona obravnaval po nujnem zakonodajnem postopku.

Vlada Republike Slovenije je pripravila milijardo evrov težak predlog tretjega protikorona zakona – predlog Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije SARS-COV-2 (v nadaljnjem besedilu: ZIUOOPE), ki obsega vrsto začasnih ukrepov na številnih področjih, pri čemer bo največji del predvidenih sredstev namenjen subvencioniranju skrajšanega delovnega časa, tretjina pa bo porabljena za izdajo turističnih bonov, ki jih bo mogoče izkoristiti v slovenskem turizmu. V nadaljevanju smo za vas pripravili povzetek izbranih ukrepov, ki jih predvideva ZIUEOOPE.

Subvencije v primeru skrajšanega delovnega časa

V primeru začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnih razlogov bodo delodajalci, ki bodo delavcu zagotovili delo vsaj za polovični delovni čas, upravičeni do delnega povračila nadomestila plače delavca zaradi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom. Delodajalec bo lahko uveljavljal povračilo za preostali del delovnega časa do polnega časa, in sicer v deležu 5 do 20 ur tedensko. Pri čemer ZIUEOOPE določa, da bo ta ukrep veljal do 31. decembra 2020.

Do subvencije bo upravičen delodajalec, (i) ki je bil v Poslovni register Slovenije vpisan pred 13. 3. 2020 in ki zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas. Hkrati pa mora biti še podan pogoj (ii) ocene delodajalca, da mesečno 10 % zaposlenim ne more zagotavljati najmanj 90 % dela. Izjema so neposredni ali posredni uporabniki proračuna države oz. občin z več kot 50-odstotnim deležem prihodkov iz javnih virov.

Višina subvencije je v ZIUEOOPE določena taksativno, in sicer sega od 112,00 do 448,00 evrov. Odvisna pa je od tega, kako obsežen je skrajšani delovni čas mesečno. Pri čemer za delodajalca v obdobju prejemanja subvencije in mesec dni po tem obdobju velja: (a) prepoved začetka postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom. (b) Prav tako v omenjenem časovnem obdobju ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov (razen, če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet pred 13. 3. 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po tem zakonu ali po ZIUZEOP). (c) V tem obdobju tudi ne sme odrejati nadurnega dela, neenakomerno razporejati ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom.

Delno povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo

Ta ukrep v ZIUEOOPE spada pod naslov »Podpora turizmu in gostinstvu« in predvideva delno povračilo nadomestila plač delavcem, ki opravljajo delo na področju turizma ali gostinstva. Delodajalec bo upravičen do povračila v višini 80 % izplačanega nadomestila, pri čemer znesek povračila ne sme biti višji od najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Ukrep naj bi predvidoma veljal do 30. junija 2020.

Do povračila so upravičeni delodajalci:

  • ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019,
  • ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019, ob pogoju, da niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020,
  • ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020, ob pogoju, da v letu 2019 niso poslovali.

V primeru, da ti pogoji ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, bo moral »upravičenec« naknadno vrniti prejeta sredstva. ZIUEOOPE v 26. členu taksativno našteva dejavnosti (po Standardni klasifikaciji dejavnosti), ki jih morajo opravljati delodajalci s področja turizma in gostinstva. Vključeni pa so tudi nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.

Boni za reševanje domačega turizma

ZIUEOOPE predvideva t. i. bon za izboljšanje gospodarskega položaja na področju domače potrošnje turizma. Do takšnega bona v višini 200 evrov bodo upravičene polnoletne osebe (oz. osebe, ki so bile rojene do vključno leta 2002) s stalnim prebivališčem v RS na dan 13. marca 2020. Tiste osebe (s stalnim prebivališčem v RS na dan 13. marca 2020), ki ne izpolnjujejo pogoja polnoletnosti, pa so upravičene do bona v višini 50 evrov.

Bon bo mogoče vnovčiti od predvidoma 1. junija 2020 do 31. decembra 2020 za nastanitev ali za nastanitev z zajtrkom pri ponudnikih na področju turizma, ki opravljajo dejavnost (glede na Standardno klasifikacijo dejavnosti):

  • hotelov in drugih podobnih nastanitev,
  • dejavnost počitniških domov in podobnih nastanitvenih obratov za kratkotrajno bivanje,
  • dejavnost avtokampov in taborov.

Celotno vrednost bona bo treba izkoristiti naenkrat, pri čemer pa bo prenosljiv med člani družine do drugega kolena.

Ponudniki bodo sredstva v zneskih unovčenih bonov prejeli s strani Finančne uprave Republike Slovenije. Način unovčitve bona, ki mora potekati preko informacijskega sistema FURS ter povračila sredstev, mora urediti vlada s podzakonskim aktom (uredbo) najkasneje v osmih dneh po uveljavitvi ZIUEOOPE.

Nepovratna sredstva in državne pomoči

Na podlagi programa finančnih spodbud COVID-19 bo država podeljevala pomoč podjetjem v obliki povratnih in nepovratnih sredstev. Namen tega ukrepa je predvsem zagotovitev likvidnosti in zagotovitev tekočega poslovanja. ZIUEOOPE v zvezi s tem ukrepom neposredno omenja področja gostinstva, turizma, predelovalnih dejavnosti na obmejnih območjih ter digitalizacije in digitalne transformacije podjetij. Upravičenci do tega ukrepa so mikro, mala in srednja podjetja ter velika podjetja, ki se soočajo z negativnimi posledicami epidemije.

Finančne spodbude se bodo dodeljevale na podlagi vlog na javnih razpisih, pozivih ali po postopkih z neposredno pogodbo v skladu z zakonom, ki ureja javne finance. Dodelijo se v obliki odstotka financiranja projekta, pavšala ali drugih poenostavljenih oblik stroškov.

ZIUEOOPE posebej opozarja, da morajo biti tovrstne finančne spodbude v skladu s Sporočilom Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19, pri čemer pa je za določitev podrobnejših meril in zahtev v primeru podelitve finančnih spodbud prek javnih razpisov, zadolžen minister pristojen za gospodarstvo.

Vir: Uradni list RS; Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije SARS-COV-2 (ZIUOOPE) <https://www.gov.si/novice/2020-05-19-17-redna-seja-vlade-republike-slovenije/> (21. 5. 2020).