Ključne naloge pred prihajajočimi lokalnimi volitvami

Objavljeno: 29. 8. 2018

Leto 2018 je leto lokalnih volitev. Slednje so organizacijsko, vsebinsko in tehnično najzahtevnejše volitve v Sloveniji.  Čas do razpisa volitev je tako treba izkoristiti za pripravo na volitve in zaključek mandata občinskega sveta in njegovih delovnih teles, nadzornega odbora, župana ter zaključek mandata svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti oz. vaških in krajevnih odborov.

Organe občine do dneva začetka volilnih opravil čakajo številne pomembne naloge. 

Zaključek mandata organov občine ter priprava na konstituiranje občinskega sveta in začetek mandata župana

V obdobju pred razpisanimi lokalnimi volitvami morajo organi občine pravočasno zaključiti svoje obveznosti in naloge, odprte zadeve in programe. Konec štiriletnega mandata pomeni zaključek celote delovanja organov občine, ki pusti za seboj dokumentarno-arhivsko gradivo o delovanju občine, sprejetih predpisih, uresničitvi programov strank in list, ki so sestavljali občinski svet in druge organe, in ne nazadnje o razvoju nekega kraja v tem časovnem obdobju. Nekatere naloge so vezane na rok in morajo biti končane pred razpisom volitev. Volilnih enot ni mogoče spreminjati, na primer, po razpisu volitev; pravočasno je treba določiti plakatna mesta, povrnitev stroškov volilne kampanje ipd.

Posebej bi izpostavila delovanje občinskega sveta in nadzornega odbora. Za oba organa sta bila sprejeta programa dela za 2018, ki se morata primerno zaključiti: v občinskem svetu z zadnjo sejo v tem mandatu in sprejemom predpisov v zadnji obravnavi, v nadzornem odboru pa s sprejetim zadnjim dokončnim poročilom o izvedbi nadzora.

 Izpostavila bi naslednje naloge organov občine do dneva začetka volilnih opravil:

  • uskladitev statuta občine z Zakonom o lokalni samoupravi in drugimi predpisi,
  • morebitna sprememba števila članov občinskega sveta v statutu občine,
  • uskladitev poslovnika občinskega sveta s statutom občine,
  • ureditev poslovnika glede na prakso občinskega sveta za lažje delo,
  • spremembe v notranji členitvi občine,
  • uvedba volilnih enot ali njihove spremembe,
  • postopki v zvezi s plakatiranjem in oglaševanjem,
  • sprejem sklepa o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje,
  • uskladitev poslovnika nadzornega odbora z veljavnimi predpisi,
  • pregled sprejetih predpisov občine, stanje njihove realizacije, predpisi v pripravi,
  • posodobitev spletne strani občine, objava sprejetih predpisov.

Ne glede na roke in izvedbo volitev občinska uprava ne sme pozabiti na pravočasno pripravo prve, konstitutivne seje občinskega sveta. V pomoč naj ji bo predhodni zapisnik konstitutivne seje, iz katerega se lahko pripravi potek seje. Protokol – izvedba konstitutivne seje je precizno določen postopek, ki ne dovoljuje improvizacije v nobeni od točk dnevnega reda. Poslovnik občinskega sveta praviloma določa dnevni red te seje, skupaj z zakonodajo pa tudi postopek potrjevanja mandatov in odločanja o ugovorih na mandat. Znova je treba preveriti poglavje poslovnika o konstitutivni seji, in če so pomanjkljivosti, jih je treba pravočasno odpraviti. Priprava seje je zahtevna, ne sme se pozabiti na pristojnosti in vlogo dosedanjega župana. Stvari se lahko zapletejo, če dosedanji župan, ki kandidira in ni ponovno izvoljen, pri tem ne sodeluje, kar se je v nekaterih občinah že zgodilo. Poudarjena je vloga občinske volilne komisije, ki je prisotna na konstitutivni seji v celotni sestavi. Prav tako se ne sme pozabiti na sklic začasnih vodij svetniških skupin ali nosilcev kandidatnih list, s katerih so bili svetniki izvoljeni. Ta skupina sodeluje z dosedanjim županom – sklicateljem konstitutivne seje – pri pripravi seje in se dogovori za začasni sedežni red v dvorani (še posebej je to pomembno, če je v dvorani glasovalna naprava!).

Po potrditvi mandatov lahko pride tudi do edinega primera nezdružljivosti funkcije (novo izvoljeni župan je izvoljen tudi za člana občinskega sveta), ki ga je treba obravnavati takoj. Vse ostale oblike nezdružljivosti funkcije z drugo funkcijo ali dejavnostjo na podlagi posamičnih zakonov se rešujejo po postopku in rokih, določenih v teh zakonih.

Ko je občinski svet konstituiran, se začne postopek imenovanja drugih organov občine (nadzornega odbora, organov na podlagi statuta in druge zakonodaje) ter delovnih teles občinskega sveta. Pri tem je treba spoštovati poslovniške roke in jih čim prej imenovati, še posebej delovna telesa, da lahko občinski svet začne z vsebinskim delom.

Župan, občinski svet in nadzorni odbor bodo morali čim prej pripraviti oziroma sprejeti program dela za leto 2019; pri nadzornem odboru je le-ta obvezen, saj brez njega nadzorni odbor ne more začeti z delom. Program dela občinskega sveta naj po možnosti vsebuje tudi časovnico dela (nekateri sodobni poslovniki imajo to zapisano kot obvezno!) z datumi predvidenih sej za celo koledarsko leto, upoštevajoč praznike in šolske počitnice.

Naloga občinske uprave je, da ima s koncem mandata pripravljen pregled vseh sprejetih predpisov in odprtih zadev, ki jih bo moral župan čim prej uvrstiti na dnevni red sej občinskega sveta. Prva naloga župana in občinske uprave pa bo brez dvoma priprava proračuna za naslednje leto.

 Izvedba lokalnih volitev 2018, spremembe zakonodaje na področju volitev in njihova vpeljava v delo volilnih organov

Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Matej Tonin je 13. julija 2018 razpisal redne lokalne volitve za leto 2018 in v skladu z zakonom določil, da se bodo volilna opravila začela 3. septembra 2018.

Z vidika organizacije in izvedbe volitev v Republiki Sloveniji lahko nesporno ugotovimo, da so lokalne volitve organizacijsko, vsebinsko in tehnično najzahtevnejše v primerjavi z ostalimi volitvami, ki se izvajajo na območju države. Potekajo namreč v 212 občinah, ki imajo različne volilne sisteme. V vseh občinah na lokalnih volitvah volimo župana in občinski svet, v prenekaterih še predstavnike svetov ožjih delov občine, ponekod pa tudi pripadnike madžarske narodne skupnosti, italijanske narodne skupnosti ali romske skupnosti. Skozi zgodovino lokalne demokracije v Sloveniji so se oblikovali zelo raznoliki sistemi, ki pa se po večini ločijo na večinski in proporcionalni sistem, v eni ali več volilnih enotah.

Novela Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-J) je prvič v zgodovini izvedbe lokalnih volitev določila trajen datum za izvedbo lokalnih volitev, ki se bodo od sedaj naprej izvajale tretjo nedeljo v novembru. Na letošnjih volitvah bo volilni dan 18. november 2018, morebitni drugi krog volitev pa 2. decembra 2018.

Zakonodajalec je pri spreminjanju Zakona o lokalnih volitvah izhajal predvsem iz preteklih izkušenj na lokalni ravni. S spremembami je sledil zagotavljanju večje pravne varnosti, racionalnosti izvedbe volitev, poenotenju državne in lokalne ravni pri izvedbi volitev ter opuščanju segmentov, ki se niso uveljavili v praksi. Pomembne spremembe ZLV-J so:

  • ukinitev volilnih komisij volilnih enot,
  • ukinitev volilnih komisij ožjih delov občin,
  • na novo določitev meril za določitev števila podpisov, potrebnih za kandidate za občinski svet, ki jih predlaga skupina volivcev,
  • dopolnitev obveznih sestavin vložene kandidature,
  • določitev, da je po novem treba vložiti kandidature trideset dni pred dnem glasovanja (prej petindvajset),
  • ukinitev možnosti, da bi bile volitve v svete ožjih delov na dve leti,
  • dopolnitev ureditve vključitve tujcev v volitve v svete ožjih delov občin,
  • določitev, da se višina nadomestila za predsednika, namestnika in člane volilnih odborov določi v višini, kot je določena na državni ravni,
  • ukinitev možnost glasovanja zunaj kraja stalnega bivališča za lokalne volitve.

Na izvedbo lokalnih volitev 2018 pa bosta zelo pomembno vplivali še dve spremembi, ki ju je prinesla spremenjena zakonodaja z zadnjih letih. Prva sprememba se po odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije nanaša na volišča. Od februarja 2018 morajo biti vsa volišča dostopna invalidom. Volilne komisije morajo pred določitvijo volišč preveriti njihovo dostopnost v skladu z novo zakonodajo in jih ugotovitvam ustrezno prestavili ali prilagoditi. Druga sprememba pa je že leta 2013 sprejeti Zakon o evidenci volilne pravice (ZEVP-2), ki prenaša na občinske volilne komisije pristojnosti, ki so jih pred tem opravljale upravne enote. Preverjanje volilne pravice kandidatov za župana, občinske svete in svete ožjih delov občine in izdaja volilnih kart bosta velik zalogaj za volilne komisije, saj na tem področju nimajo uveljavljene rutine in prakse. Za začetek si morajo volilne komisije urediti dostop do spletne aplikacije Evidenca volilne pravice – EVP.

O vsem navedenem bosta s primeri iz prakse na seminarjih v organizaciji Uradnega lista Republike Slovenije spregovorila Neža Vodušek in Gregor Rigler, ki sta poznana predvsem po dolgoletnih izkušnjah na omenjenih področjih. Na seminarjih boste izvedeli tudi vse o imenovanju volilnih komisij v povezavi z GDPR, oblikovanju volilnih odborov in izplačilih nagrad za delo, novitetah v zvezi s predčasnim glasovanjem, glasovanju tujcev na lokalnih volitvah, ugotavljanju statistike za potrebe SURS, veljavnosti glasovnic ter novi možnosti za glasovanje invalidov po pošti.

Avtorja: Neža Vodušek, strokovnjakinja za lokalno samoupravo in Gregor Rigler, strokovnjak za izvedbo volilnih postopkov.

AAA Zlata odličnost
|

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti